Porezna uprava kot orodje preganjanja: Kdo plačuje račun Nikšićeve vlade in nesposobnosti direktorjev javnih podjetij!?

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

V sporočilu davčne uprave Federacije BiH z dne 16. januarja je navedeno, da so v dvodnevnem inšpekcijskem nadzoru izrekli kazni v višini okoli 650.000 KM za različne nepravilnosti. To je bila druga dvodnevna akcija inšpektorjev po nalogu vsiljenega zveznega premierja Nermina Nikšića.

Tisti Nikšić, ki je s tajno operacijo centralnega komiteja Vlade FBiH, ki ga poleg njega sestavljata Vojin Mijatović in Toni Kraljević, maksimalno obremenil delodajalce s povečanjem minimalne plače in s tem tudi prispevkov na isto.

Nato je vodja centralnega komiteja Vlade FBiH Nermin Nikšić na novinarski konferenci odredil vršilcu dolžnosti direktorja davčne uprave Admiru Omerbašiću, naj preganja delodajalce v realnem sektorju, da ti ne bi odjavljali delavcev zaradi Nikšićevega davka.

Poleg teh preverjanj davčni inšpektorji niso zamudili priložnosti, da izrečejo kazni, s katerimi se nato v sporočilih za javnost hvalijo. Ni problem kaznovati tiste, ki lovijo v kalnem sive ekonomije, vendar preganjanje, ki ga je Nikšić odredil, ne zadeva zmanjšanje sive ekonomije, temveč bolj pritisk, da bi mu se kot zveznemu maršalu s Schmidtovim certifikatom pokorili uporniški delodajalci.

Problem je v dejstvu, da tudi v redkih trenutkih, ko se davčni inšpektorji upajo vstopiti v javna podjetja pod oblastjo Vlade Federacije, kazni plačujemo mi, davkoplačevalci, politične točke pa si kupuje centralni komite Vlade FBiH tako, da z našim denarjem plačuje kazni in pokriva izgube menedžerjev, ki jih imenuje.

Medtem ko nas davčna uprava bombardira z informacijami o uspešno opravljeni akciji po Nikšićevem nalogu in nas poziva, naj pri vsakem nakupu zahtevamo račune, podjetja, katerih proračune polnimo vsi skupaj, ustvarjajo dolgove, zaradi katerih ne dobimo niti približno za denar, ki se v njih vliva.

Hkrati so na vrhu seznama največjih dolžnikov davčni upravi javna podjetja, ki jih vodijo kadri, ki jih imenuje Vlada FBiH. Gre za stotine milijonov dolga, davčna uprava pa ne sproži ali tega ne počne javno kot proti realnemu sektorju, postopkov proti tem podjetjem.

Ko jih sproži, potem Nikšić in centralni komite odvežeta denarnico in z našim denarjem plačujeta nesposobnost direktorjev, ki jih sami imenujejo.

Če temu dodamo še vse razsipništvo, v katerem sta se Nikšić in njegova Vlada FBiH izkazala, ter zadolževanja, ki se jih nista sramovala jemati, je jasno, od kod potreba, da se z doktrino komunističnega vladanja in tajnimi odločitvami poskuša kupiti mir delavcev na račun delodajalcev. In ko se delodajalci uprejo odločitvi, ki bo večino prisilila k odpuščanju delavcev in zmanjšanju obsega dela, kar neposredno pomeni manj denarja v proračunu, potem Nikšić poseže po davčnih kavbojih, ki naj bi disciplinirali neposlušne.

Pri tem Nikšić ne sme poslati davčnih inšpektorjev niti v stavnice, ki se nahajajo na seznamu dolžnikov davčne uprave FBiH. Tako kot ti inšpektorji ne smejo veliko na jugu preverjati dolgov in nezakonitih dejanj, ker bi s tem razjezili enega starejšega komunista, ki se odziva na ime Dragan Čović, pa bi bil Nikšić v težavah.

A na jugu SKB Mostar dolguje več kot sto milijonov, medtem ko dolg stavnic znaša od nekaj deset tisoč do več deset milijonov KM.

Nikšićevi davčniki ne bodo pogledali niti v Kanton Sarajevo, da bi preverili stanje dolgov KJKP “Gras” in podobnih javnih podjetij, ker tam na oblasti so Nikšićevi, in ni valjda prav, da se inšpektorje pošilja na svoje kadre.

Torej, delodajalci in vsi mi, davkoplačevalci, smo dolžni spoštovati zakone in poravnavati obveznosti, medtem ko lahko privilegirani prijatelji Nikšićevih tovarišev in uglajeni direktorji, ki jih imenuje Nikšić & Co., leta ustvarjajo in ne vračajo dolgov.

In ko temu dodate še poskus Vlade FBiH in pristojnega ministra Adnana Delića, da udarita po vesti invalidov in pojasnita, kako bi, če bi jim ostale pravice po veljavnem zakonu, ogrozili proračun, vam postane jasno, kako zelo je aktualna oblast antinarodna in antiljudska.

Pri tem Delić pojasnjuje, kako je predlagal boljšo rešitev od obstoječe, le da bodo invalidi prejemali manj denarja.

Časovni gledano, do izteka mandata vsiljeni Vladi in njenemu centralnemu komiteju ni ostalo veliko, a po vsem sodeč jim je ostalo še preveč časa, da nas potisnejo proti najglobljemu dnu jame, ki jo kopljejo, odkar so bili vsiljeni.

Na nas je, da presodimo, ali bomo podprli sebe in svojo boljšo prihodnost ali bomo še naprej podpirali in občudovali državljane držav v bližnjem in daljnem okolju, ki se dobro organizirajo in z ulic borijo za svoje pravice.