Politična ekonomija Nikšićeve vlade temelji na protiustavnem delovanju

Piše: Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak

Ustavno sodišče BiH je na seji 30. maja 2024. sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo odločbo Vlade FBiH o spremembi namembnosti gozdnih zemljišč in začasni uporabi gozdnih zemljišč v druge namene, ki je bila sprejeta 15.11.2023.

Zaradi škodljivosti odločbe Zvezne vlade za interese države BiH je bilo Ustavno sodišče primorano sprejeti začasni ukrep, s katerim se ta odločba do sprejetja dokončne odločbe Ustavnega sodišča v tej zadevi razveljavi.

Po takšni odločbi Ustavnega sodišča BiH ne more biti nobenega dvoma ali pravnih dilem, da bi moral zvezni premier in zvezni minister za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo, ki je Zvezni vladi predlagal sprejetje takšne protiustavne odločbe, kazensko odgovarjati.

Seveda ne moremo izključiti odgovornosti uslužbencev strokovnih služb, ki so Vladi FBiH dali mnenje, da obstaja ustavno-pravna podlaga za sprejetje takšne protiustavne odločbe. O kakšni stopnji pravne neodgovornosti gre, dovolj pove dejstvo, da v zadevah, ki ne spadajo v pristojnost entitet, sploh ne more obstajati pravna podlaga za sprejetje odločbe s strani entitetnih organov oblasti.

Zato je nujno postaviti vprašanje – kako sta lahko v zadevah, ki so izven pristojnosti entitet, zvezni premier in zvezni minister našla pravno podlago za sprejetje protiustavne odločbe?

Ugotoviti in pojasniti vse dejstva in okoliščine, pod katerimi je bila ta protiustavna odločba sprejeta, je naloga pristojnih organov, ki bi po uradni dolžnosti morali sprožiti postopek ugotavljanja odgovornosti zveznega premierja in pristojnega zveznega ministra.

Ta postopek se vsiljuje kot nujnost, še posebej v luči dejstva, da je uporaba protiustavne odločbe Zvezne vlade poleg kršitve Ustave BiH in odločb Ustavnega sodišča BiH povzročila tudi znatno finančno škodo državnemu proračunu.

Zvezni premier in zvezni minister sta vedela ali bi morala vedeti, da entitetna vlada nima ustavne pristojnosti za urejanje vprašanja razpolaganja s državnim premoženjem, dodelitev gozdnih zemljišč v začasno uporabo ob spremembi namembnosti tega zemljišča pa nedvomno predstavlja dejanje razpolaganja s tem zemljiščem.

Ustavno sodišče BiH je to že podrobno pojasnilo v več svojih odločbah. Prav tako ne moremo ignorirati dejstva, da je pravni oddelek OHR-ja Zvezni vladi poslal uradni akt, s katerim je pojasnil, kaj se šteje za dejanje razpolaganja z državnim premoženjem.

Zato tudi zmedena, a pravno povsem nevzdržna trditev zveznega premierja, da Vlada FBiH s svojo protiustavno odločbo ni spreminjala titularja oziroma lastnika gozdnih zemljišč v Varešu, ne pomeni, da Zvezna vlada, ki ji predseduje, ni protiustavno razpolagala z državnim premoženjem.

Naslov odločbe ovrže Nikšićeve trditve

Da sta bila zvezni premier in zvezni pristojni minister seznanjena, da sprejetje odločbe predstavlja spremembo namembnosti gozdnih zemljišč in da v skladu s tem predstavlja dejanje razpolaganja z državnim premoženjem, je dovolj pokazati naslov same odločbe.

Namreč, v samem naslovu odločbe jasno izhaja, da se z odločbo ureja vprašanje spremembe namembnosti gozdnih zemljišč in predpisujejo pogoji za dodelitev gozdnih zemljišč v začasno uporabo, in sicer v druge namene.

Torej, sam naslov odločbe potrjuje, da se z njo spreminja namembnost gozdnih zemljišč in da se zemljišča dodeljujejo za uporabo v druge namene, ne pa v namene, za katere se gozdna zemljišča po svoji naravi uporabljajo.

Glede na to, da je to vprašanje s svojimi odločbami že pojasnilo Ustavno sodišče BiH, je edini logičen sklep, da se vse, kar zvezni premier izjavi, lahko in mora uporabiti kot dokaz proti njemu.

Še enkrat je treba spomniti, da je pravni oddelek OHR-ja Zvezni vladi posredoval akt, v katerem je izrecno navedeno, da bi sprejetje sporne odločbe Vlade FBiH, ki je bila OHR-ju posredovana v vpogled, nujno predstavljalo dejanje razpolaganja z državnim premoženjem. Z državnim premoženjem pa lahko razpolaga samo država BiH.

Če se je česa naučil iz izkušenj Milorada Dodika, bi se moral zvezni premier do zdaj naučiti, da ne sme slediti Dodikovim stopinjam. Da je zvezni premier stopil na protiustavno pot entitetnega predsednika Milorada Dodika, je dokazalo Ustavno sodišče BiH s svojimi odločbami v primeru dodelitve zemljišč v Varešu in prodaje državnih zemljišč na Jahorini.

Naključno sta bili ti dve odločbi sprejeti na isti seji Ustavnega sodišča BiH, s čimer je usoda ovekovečila ta protiustavni "momentum" zveznega premierja in entitetnega predsednika.

Na tak način je Ustavno sodišče BiH zveznega premierja povsem upravičeno pridružilo entitetnemu predsedniku Miloradu Dodiku, saj oba sprejemata protiustavne in za državo BiH škodljive odločbe.

Edini logičen sklep v primeru dodelitve gozdnih zemljišč v Varešu v začasno uporabo ob spremembi njihove namembnosti je, da ne gre za neznanje zveznega premierja in pristojnega ministra, in da bi morali pristojni preiskovalni organi po uradni dolžnosti, če že niso, sprožiti postopek ugotavljanja njune odgovornosti.

Da je ta postopek nujen, izhaja tudi iz akta Zveznega pravobranilstva z dne 14.03.2024, v katerem je ugotovljeno, da lahko zahtevek za spremembo namembnosti gozdnih zemljišč, ki predstavljajo državno premoženje, vloži samo država BiH, ne pa entiteta.

Tudi državno pravobranilstvo je v svojem aktu z dne 17.05.2024 jasno poudarilo, da je odločba Zvezne vlade protiustavna in da je iz tega razloga že sprožilo ustrezne pravne ukrepe v skladu z določbami Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem Bosne in Hercegovine.

Moneta za ohranitev oblasti

Na podlagi prejšnjih izjav zveznega premierja lahko sklepamo, da državno premoženje zanj ne predstavlja nekega pomena, zato je povsem logično, da to premoženje še naprej razprodaja za drobiž in brez odgovarjanja.

Vendar pa zadnja odločba Ustavnega sodišča BiH kaže, da se je država BiH vendarle odločila izstaviti račun. In ta račun je treba plačati.

Odločba Ustavnega sodišča BiH, s katero se odločba Zvezne vlade razveljavi, kaže, da državno premoženje vendarle ni "alajbegova slama" (brezplačno).

Od dneva protiustavne vzpostavitve Vlade FBiH je postalo jasno, da zvezni premier za državno premoženje nima posebne vrednosti, razen če se uporablja in služi kot sredstvo za ohranitev na oblasti.

Takšen odnos potrjujejo tudi nedavne izjave zveznega premierja, da je državno zemljišče nekakšna "njiva", državno gozdno zemljišče pa brezredna "grmovja". Sledijoč takšni logiki bi zagotovo že jutri za zveznega premierja reka Drina predstavljala nek "potok" ali "mlako".

Nikšićeva hinavščina

Zato je povsem hinavska izjava zveznega premierja, da spoštuje odločbo Ustavnega sodišča BiH, vendar da se na tak način investitorjem ubija upanje.

Hinavščina zveznega premierja izhaja iz dejstva, da je pred tem povsem zavestno kršil več odločb Ustavnega sodišča BiH, s katerimi je bilo ugotovljeno, da entiteti nimata pristojnosti za urejanje vprašanja državnega premoženja, pri čemer je Ustavno sodišče pojasnilo tudi, kaj se šteje pod razpolaganje z državnim premoženjem.

Takšna izjava zveznega premierja je politični cinizem, saj pomeni, da bi zvezni premier svojo zakonitost dokazoval s selektivnim spoštovanjem odločb Ustavnega sodišča BiH.

Zato ni mogoče verjeti Nikšićevi pripravljenosti spoštovati odločbe Ustavnega sodišča BiH, glede na to, da se je že uveljavil kot kršitelj odločb Ustavnega sodišča BiH, ki se nanašajo na državno premoženje. Pri nespoštovanju odločb Ustavnega sodišča BiH, ki se nanašajo na državno premoženje, zveznemu premierju lahko konkurira le še Milorad Dodik.

Zato je treba zveznega premierja prisiliti, da spoštuje dokončne in obvezujoče odločbe Ustavnega sodišča, hkrati pa ga je treba tudi pozvati k odgovornosti zaradi kršitve prejšnjih odločb Ustavnega sodišča.

Več ne more obstajati nobena utemeljitev ali izgovor za pristojno tožilstvo, da ne sproži postopka zoper premierja Nikšića in pristojnega zveznega ministra.

S sprejetjem protiustavne odločbe Vlade FBiH niso bili kršeni le Ustava BiH in odločbe Ustavnega sodišča BiH, ampak je bil oškodovan tudi proračun države BiH, glede na dejstvo, da od uporabe gozdnih zemljišč v Varešu država BiH ni imela nobenega prihodka, čeprav gre za državno premoženje.

Dokler pa preiskovalni in sodni organi ne izvedejo postopka zoper zveznega premierja in pristojnega zveznega ministra, jima ostaja obveznost, da nujno ustavita vse aktivnosti investitorjev pri izkoriščanju in uničevanju gozdnih zemljišč v Varešu na podlagi protiustavne odločbe Zvezne vlade.

O kakšni domnevni investiciji gre, najbolje kaže dejstvo, da Federacija BiH in Zeniško-dobojski kanton od izkoriščanja gozdnih zemljišč v Varešu skupaj ustvarjata skromen prihodek v skupnem znesku 232.437,93 KM.

Zato odločbe Zvezne vlade ne moremo šteti za nikakršno investicijo, temveč izključno kot razprodajo in izkoriščanje virov države BiH.

Takšen mizerni znesek nadomestila za uporabo gozdnih zemljišč najbolje dokazuje, da od Nikšićevih investicij imajo korist samo investitorji in da Zvezna vlada sploh ne vodi ekonomske politike, temveč izvaja politično ekonomijo, v kateri so odločilni politični, ne pa ekonomski kriteriji.

Takšna politika ne samo da nima perspektive, ampak se izkaže tudi kot izjemno nevarna za državo BiH. Iz tega razloga je treba takšno politiko čim prej ustaviti, odločba Ustavnega sodišča BiH pa je prvi korak v tej smeri.

Čas je, da nadaljnje aktivnosti na poti, ki jo je s svojimi odločbami utrl Ustavno sodišče BiH, nadalje izvajajo pristojni preiskovalni in sodni organi.