Pivić: Evropska komisija je zahtevala ustanovitev Vrhovnega sodišča BiH, kar aktualna oblast izkorišča za oslabitev pravosodja

(Patria) - Poslanec SDA v državnem parlamentu Nezir Pivić je v pogovoru za N1 dejal, da podpira ustanovitev Višjega sodišča Bosne in Hercegovine, vendar ne podpira kompromisov v korist politike.

„Močno podpiram ustanovitev Vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine in na splošno močno podpiram vse, kar je v najboljšem interesu države Bosne in Hercegovine. Tega, kar ne podpiram, je, da se kompromisi sklepajo v korist politike in na škodo pravne kakovosti predpisov, kar je na žalost primer v nekaterih določbah osnutka Zakona o sodiščih Bosne in Hercegovine“, je dejal Pivić.

Nato je dodal:

„Prvič, Evropska komisija je od naših oblasti zahtevala, da sprejmejo zakon, s katerim bo ustanovljeno Vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine. Namesto tega smo dobili zakon, s katerim se oslabi državno pravosodje. Drugič, zlorabljeno je bilo priporočilo Beneške komisije, zato je bila namesto natančne opredelitve kazenska pristojnost Sodišča Bosne in Hercegovine bistveno zmanjšana.“

Med drugim je navedel, da omejevanje kazenske pristojnosti Sodišča Bosne in Hercegovine v praksi pomeni, da Sodišče Bosne in Hercegovine ne bo imelo pristojnosti, da sodi za kazniva dejanja korupcije, izvršena na območju enega entiteta.

„Niti za tista kazniva dejanja, izvršena na območju samo enega entiteta, ki so imela resne posledice ali škodljive posledice za gospodarstvo Bosne in Hercegovine, ali lahko povzročijo druge škodljive posledice za Bosno in Hercegovino ali lahko povzročijo resno ekonomsko škodo ali druge škodljive posledice izven ozemlja. Na primer, če bo na območju entiteta Rs storjeno kakšno kaznivo dejanje, ki je koruptivne narave ali je nastala škoda za gospodarstvo Bosne in Hercegovine, državno sodišče in tožilstvo ne bosta imela pristojnosti, da procesuirata storilca“, je navedel.

Iz besedila prednostne naloge št. 4, točka e) Evropske komisije, se izpelje jasen sklep, da je potrebno ustanoviti Vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine, preko katerega bo obstajal izhod iz sistema sodišč entitet.

„Torej, ustanovitev sodišča četrte instance, ki bo med drugim imelo nalogo, da poenoti sodno prakso in zagotovi enotno uporabo prava na območju celotne države Bosne in Hercegovine. Osnutek Zakona o sodiščih Bosne in Hercegovine ne predvideva pristojnosti Višjega sodišča Bosne in Hercegovine, da poenoti sodno prakso niti na ravni Sodišča Bosne in Hercegovine, kaj šele, da bi obstajal izhod iz entitetnih sodišč do njega. Globoko sem prepričan, da državljani razumejo pomen, pa tudi vse izzive boja proti pranju denarja, organiziranemu kriminalu, korupciji, politični trgovini in drugim najtežjim oblikam kriminala. Da bi imele institucije države Bosne in Hercegovine moč, da se odzovejo na izzive procesiranja navedenih kaznivih dejanj, je najpomembnejše, da Sodišče in Tožilstvo Bosne in Hercegovine imata vsa pravna orodja, vključno s potrebnimi pristojnostmi, da bi bila hrbtenica v tem boju. Torej, ne obstajajo nasprotniki besedila zakona niti samega zakona, temveč samo zaskrbljena javnost, ki opazi pomanjkljivosti in nanje opozarja“, je zaključil Pivić.