'Očeve' Daytona ponovno na službenem potovanju

(Patria) - Pravni strokovnjak Sifet Kukuruz se je odzval na napovedani obisk Bosne in Hercegovine s strani Jamesa O'Briena, pomočnika ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkena.

O'Brien, v javnosti BiH bolj znan kot "oče Daytonskega mirovnega sporazuma", bo v naši državi na obisku od 1. do 3. februarja, Kukuruzov status na družbenih omrežjih pa prenašamo v celoti.

Čeprav Daytonski sporazum sam po sebi ni zločin, je rezultat zločina. Kot neposreden rezultat zločina njegova obstojnost kot regulatorja družbenega življenja predstavlja zločin z vidika vrednot, načel in principov liberalne demokracije.

Napovedani obisk osebe, ki velja za "očeta Daytona", v BiH je vreden pozornosti. Vendar ta obisk ne more predstavljati osnove za kakršen koli realen optimizem.

Kajti, če je bil oče 30 let pripravljen s križem rok in zaprtimi očmi opazovati neuspeh dela svojih rok, potem se ne more pričakovati, da bo danes v svojem pristopu kaj bistveno spremenil.

Ne bo, in težko da lahko, kajti sile iz časa pred Daytonom so se v zadnjih 30 letih uspele, zahvaljujoč Daytonu, utrditi in okrepiti. In okrepile so se do te mere, da ne skrivajo svoje namere, da se ponovno vrnejo na linije in položaje, na katerih so bile v trenutku podpisa Daytona.

Ne smemo gojiti iluzij, da se bodo te sile vrnile na preddaytonske položaje, če jim predstavniki ZDA in EU s tako imenovano ustavno in zakonodajno reformo ne bodo izročili tistega, kar želijo. Želijo pa tisto, česar s vojaško agresijo niso v celoti uspeli doseči.

Niso uspeli, a nikoli niso odstopili od teh ciljev!

To potrjuje tudi oboroževanje sosednjih držav in hkrati slabljenje obrambne moči BiH, ne glede na to, da tak razvoj dogodkov predstavlja neposredno zanikanje in kršitev načela regionalne stabilnosti, ki je kot obveznost ustanovljeno s samim Daytonom.

In takšno kršitev Daytona "oče Daytona" tolerira!

Koliko je Dayton "konstruktivna rešitev", morda najbolje potrjuje dejstvo, da je prav Daytonski sporazum v zadnjih 30 letih omogočil krepitev destruktivnih, in slabljenje državotvornih sil in procesov.

To je samo po sebi dovolj verodostojen dokaz, da se mora v samem "daytonskem rešenju" nekaj spremeniti, saj njegova uporaba še naprej generira in krepi destruktivne sile.

Vsaka rešitev se mora ocenjevati na podlagi rezultatov, ki jih daje, rezultat Daytona pa je vse manj države BiH in nenehno krepitev protidržavnih sil.

Napovedan obisk Jamesa O'Briena v BiH nekateri razumejo kot obisk glavnega ideologa Daytonskega sporazuma, ki je v BiH domnevno končno prinesel mir.

Da ta trditev nima podlage v resničnosti, je vsem že jasno. Daytonski mir se vse pogosteje kaže le kot bosanski mir!

Obisk Jamesa O'Briena v BiH bi bilo treba izkoristiti za resno razpravo o slabostih Daytonskega sporazuma, ki resno grozijo, da BiH ponovno vrnejo v preddaytonsko stanje.

Glede na dejstvo, da Jamesa O'Briena štejejo za "očeta Daytona", je ta obisk idealna priložnost, da se oče sooči z neodgojenim, neotesanim in razvajenim otrokom, ki državljanom BiH že 30 let povzroča resne težave.

Državljani BiH so prisiljeni začeti razmišljati, ali je neodgovorno obnašanje "daytonskih otrok" neposreden rezultat resne nege za njihovo obnašanje "očeta Daytona".

Kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih, državljani BiH v svoji naivnosti in politični nezrelosti še vedno ne spreminjajo smeri svojih pričakovanj od ZDA (in EU), vendar je veliko vprašanje, zlasti v kontekstu številnih pobud za spremembe Ustave BiH in volilnega zakona BiH, ali so ZDA in EU spremenile svoj tečaj glede BiH.

Takšna možnost, zlasti v kontekstu obnašanja številnih ameriških in evropskih posrednikov, ni izključena. Še več, postaja vse bolj verjetna!

Jamesa O'Briena bi bilo treba spomniti, da je glavni namen Daytonskega sporazuma, poleg zaustavitve vojne (ne smemo izključiti tudi zagotavljanja zmage Billa Clintona na predsedniških volitvah v ZDA), za katero se je kasneje pravno potrdilo, da je bila klasična agresija, ukinitev koncepta konstitutivnih narodov.

Ukinitev koncepta konstitutivnih narodov bi vodila v rekonstrukcijo bosanskohercegovske pluralne družbe in vrnitev k konceptu državljanske demokracije.

Na ta najpomembnejši vidik Daytona v svojih številnih sodbah nenehno opozarja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki poudarja, da so bili glavni pogajalci v Daytonu zavedni, da je koncept konstitutivnih narodov v nasprotju z idejo človekovih pravic in svoboščin. Vendar so se kljub temu nevoljno strinjali s tem konceptom, vendar izključno kot začasno rešitev.

James O'Brien bi moral javno razkriti, zakaj se v politiki ZDA in EU do BiH izvaja kopernikanski preobrat, tako da se tisto, kar je začasno, poskuša transformirati v trajno?

Zakaj se rezultat zločina poskuša postaviti kot trajna rešitev in osnova prihodnjega delovanja države BiH?

Zakaj, ko se že 30 let kaže, da je Dayton lahko in je le osnova za nefunkcionalnost in postopno propadanje države BiH?

Dayton v času svojega nastanka ni bil vzrok težav, bil je neposredna posledica.

Vendar pa se danes, 30 let kasneje, kaže, da je Daytonski sporazum sam po sebi problem, saj njegove "rešitve" močno omogočajo ne le obstoj, ampak tudi krepitev resničnega vzroka težav.

Kot ustavni mehanizem postopnega premagovanja koncepta konstitutivnih narodov je sam Ustav BiH predvidel nadrejenost Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah vsem drugim ustavnim normam.

Vendar pa pristop številnih ameriških in evropskih posrednikov do BiH po Daytonu nakazuje, da preprosto ne obstaja stanje "po Daytonu", ampak da se Dayton vsiljuje in promovira kot trajna rešitev.

In takšen pristop se bo forsiral do izčrpanja državotvornih sil.

Pot BiH v Evropsko unijo se kaže kot pot v Dayton, ne v Bruselj, saj tako imenovane strukturne reforme, ki se pod pokroviteljstvom ZDA in EU spodbujajo in izvajajo, v resnici vodijo k ohranjanju daytonske strukture.

James O'Brien bi moral državljanom BiH pojasniti, ali so in iz katerih razlogov ZDA opustile državljansko BiH, ki je kot ideja položena v Ustav BiH?

Zakaj ZDA skupaj s svojimi evropskimi partnerji vodijo BiH v preddaytonsko stanje ali v najboljšem primeru BiH držijo ujeto v daytonskih rešitvah, ki niso rešitve, ampak okovi suženjstva?

Namesto nujne pravne dinamike se BiH ponuja pravna statika, ki vodi v njeno postopno izginjanje, saj se daytonska statika izkaže kot dinamika in krepitev protidržavnih sil.

Prav tako bi moral James O'Brien domači javnosti pojasniti, ali je namen Daytona res vzpostavitev BiH kot državljanske države ali pa izgradnja države BiH kot etnične skupnosti kot kondominija sosednjih držav?

Zlasti bi moral državljanom BiH pojasniti, zakaj se ustavne in zakonodajne reforme pod nadzorom ameriških in evropskih odposlancev odvijajo v smeri krepitve etničnega, ne pa državljanskega načela?

Zakaj ZDA danes opuščajo smer, ki so jo pokazale v Daytonu, in sicer, da so konstitutivni narodi le začasna kategorija, prehodno stanje in da niso niti ne morejo biti rešitev?

Zakaj ZDA po Daytonu spreminjajo svoj politični tečaj in namesto ukinjanja, včasih hitreje, včasih počasneje, drvijo v smeri ohranjanja koncepta konstitutivnih narodov?

Veliko stvari govori v prid trditvi, da ZDA in EU Bosno in Hercegovino ciljno držijo v stanju daytonskih rešitev. Takšno stanje bo trajalo toliko časa, kolikor bo potrebno, da se bo pokazalo kot logično in naravno.

Potrditev tega je mogoče najti tudi v dejstvu, da ZDA in EU nenehno, v domnevnem iskanju bosanske rešitve, hodijo z roko v roki z "bosanskim problemom". Ta problem pa so velikodržavne in hegemonistično-kolonialistične politike sosednjih držav, ki so bile tudi glavni vzrok bosanskega problema.

Pogoj za rešitev vsakega problema je izolacija in odstranitev vzroka problema, ZDA in EU pa tega vzroka ne le ne izolirajo, ampak ga nenehno vzdržujejo v stanju globoke vpletenosti v vse procese v BiH in s svojo prisotnostjo poskušajo zagotoviti legitimnost.

Nemogoče se je ne vprašati, zakaj se državam, ki so izvedle agresijo na BiH, dovoli, da odločajo o notranjih zadevah BiH?

Preteklih 30 let je pokazalo, da se rešitve ne da doseči, če se vzrok problema postavlja in ponuja kot odločilni dejavnik rešitve, takšen pristop do BiH v ameriški in evropski politiki pa se preprosto ne more spregledati.

Če se vzrok problema ponuja kot rešitev, je nujno postaviti vprašanje, kaj se potem s to "rešitvijo" misli?

Je rešitev zagotavljanje in zaščita interesov sosednjih držav ali je to ohranjanje interesov BiH? Pomembno je vedeti, da eno izključuje drugo!

Namesto da bi kategorično prepovedale vmešavanje Srbije in Hrvaške, kot držav, ki sta izvedli agresijo na BiH, v notranje zadeve BiH, ZDA in EU vključevanje sosednjih držav ponujajo kot rešitev za BiH. Vsem pa je dobro znano, kakšen je bil izid vpletenosti sosednjih držav v notranje zadeve BiH.

Kako je mogoče interese sosednjih držav prikazovati kot interes držav BiH, ostaja jasno le tistim, ki takšno rešitev zagovarjajo.

Torej, ZDA in EU nas poskušajo prepričati, da je mogoč preboj v razvoju BiH z vključevanjem sil, ki so bile in ostale močno usmerjene k razgradnji države BiH.

Dejstvo, da so sosednje države izvedle agresijo na BiH, morda Jamesu O'Brienu ni bilo znano leta 1995, vendar je to danes dobro znano celemu svetu. Ta nesporna dejstva pa politično, pravno in tudi moralno zavezujejo.

Končno je čas, da James O'Brien med svojim obiskom v BiH ponudi rešitve za ukinitev Daytona kot rezultatov agresije, genocida in drugih zločinov, saj graditi prihodnost na zločinu preprosto ni mogoče.

Zločin je lahko le osnova za odgovornost, ne pa osnova za ureditev države BiH.

Sežgimo iluzije, preden se izkažejo za glavni vzrok lastnega propada in uničenja države BiH.

Državljanom BiH je znano, da je "oče Daytona" ponovno na službenem potovanju, vendar značaj in cilje tega služenja lahko le slutijo. Te slutnje pa niso nič dobre.