Opoziciji iz RS imenovanje ministra sigurnosti in UIO sta v interesu, ne pa tudi ugotovitev odgovornosti Darka Ćuluma

Glasovanje opozicije iz RS na včerajšnjih nujnih sejah je pokazalo, da ni resnične volje za reševanje primera vrnitve Darka Ćuluma na mesto direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA).

Opozicija iz RS na 26. nujni seji ni podprla zahteve za obravnavo po nujnem postopku Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o Državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA), s čimer bi se v prihodnosti preprečili scenariji, kot je primer Darka Ćuluma ali primer, ko ni niti namestnika direktorja.

Na 27. nujni seji, ki je potekala včeraj, opozicija iz RS ni podprla le sklepov glede SIPA-e, medtem ko je podprla tiste glede nakupa stavbe za UIO in začetka postopka imenovanja ministra za varnost (Nebojša Vukanović).

Opozicija iz RS se ni pretirano udeleževala razprave o vrnitvi Darka Ćuluma, medtem ko so se vsaj trije člani SNSD aktivno vključili in stopili v zaščito Ćuluma.

In medtem ko v Parlamentu BiH ni volje, da se primer Ćulum razčisti, je zaskrbljujoča tudi tišina Tožilstva BiH. Na poizvedbe Detektorja o zakonitosti vrnitve Ćuluma, pa tudi o kazenskih ovadbah, ki so jih državni tožilci vložili proti Ćulumu, Tožilstvo BiH ni posredovalo odgovora.

Za enega od predlaganih sklepov v zvezi s SIPA je bilo iz RS štiri glasov za, glas Darka Babalja pa bi lahko odločil, vendar je bil vzdržan.

Kot je napovedal predsedujoči Doma Denis Zvizdić, bo Kolegij kot komisija o teh sklepih odločal naslednjič.

Sklepi pa se glasijo: Predstavniški dom PSBiH zahteva od odgovornih uradnih oseb in pristojnih služb v SIPA-i, da v skladu s členom 119, točka 1. Zakona o policijskih uslužbencih („Sl. glasnik BiH“, št. 27/04, 63/04, 5/06, 58/06, 15/08, 63/08, 35/09 in 07/12), s katerim je jasno določeno, da policijskemu uslužbencu preneha delovno razmerje in samodejno izgubi status policijskega uslužbenca v primeru, ko prostovoljno poda odstopno izjavo, nujno sprejmejo odločbo o prenehanju delovnega razmerja Darku Ćulumu, z dnem 18. 3. 2025, ker je tistega dne prostovoljno dal odpoved, in drugi Predstavniški dom PSBiH zahteva od Sveta ministrov BiH, da nujno, v skladu s členom 55a, odst. 2 in 4 Zakona o upravi („Sl. glasnik BiH“, št. 32/02 in 72/17), imenuje vršilca dolžnosti direktorja SIPA-e.

V usklajevanje Kolegiju Doma, zaradi pomanjkanja entitetne večine, je bil poslan tudi predlog sklepa poslanca Nihada Omerovića, ki se glasi:

„Predstavniški dom PSBiH poziva Tožilstvo BiH, da izvede z zakonom predpisana dejanja iz svoje pristojnosti v zvezi z ravnanjem nekdanjega direktorja SIPA-e, pa tudi odgovornih oseb znotraj Sveta ministrov BiH za dejanja, ki se nanašajo na neimenovanje direktorja SIPA-e, potem ko je Darko Ćulum samovoljno zapustil položaj direktorja SIPA-e.”

In medtem ko se sklepi kisajo, Ćulum od 14. julija opravlja funkcijo direktorja. Prav včeraj, ko je v Parlamentu potekala razprava o njegovem statusu, je Ćulum obiskal Agencijo za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov (Agencija), kjer mu je bil gostitelj direktor Marko Vujević. Ćulum je obiskal tudi 15 kadetov SIPA-e, ki se šolajo za čin mlajši inšpektor, in 15 kadetov, ki se šolajo za čin policist.

Ćulum je 18. marca podal odstop z mesta direktorja SIPA-e, pri čemer se je ravnal po pozivu vodstva RS, naj zapustijo institucije, ki jih je Narodna skupščina RS razglasila za neustavne in jim prepovedala delo na ozemlju entitete RS. Poleg SIPA-e so to VSTV, Sodišče in Tožilstvo BiH. Čeprav je Ustavno sodišče BiH 7. marca sprejelo začasni ukrep, s katerim je te zakone razveljavilo, konec maja pa tudi s končno odločbo, za Ćuluma očitno ne veljajo odločitve Ustavnega sodišča BiH. Ćulum je zapustil SIPA, ne da bi ga Svet ministrov BiH razrešil dolžnosti. Skoraj štiri mesece se ni pojavil v sedežu SIPA-e v Lukavici, svojo vrnitev pa je napovedal 9. julija, le nekaj dni po tem, ko se je Milorad Dodik pojavil na Sodišču BiH in mu je bil odpravljen ukrep pripora. Prav 9. julija so enak postopek prestali Nenad Stevandić in Radovan Višković. Vsi trije so osumljeni napada na ustavno ureditev. Čeprav je Ćulum eden od neposrednih izvršiteljev političnih ukazov, se je brez kakršne koli sankcije vrnil v SIPA. Vendar se zdi, da tudi mednarodne skupnosti ne zanima več pravni in ustavni red BiH.