O Šarčeviću napisali desetine tekstova, o srpsko-hrvatskom pokušaju preotimanja Ustavnog suda BiH ni slova

(Patria) - Klub Bošnjakov v Domu narodov Državnega parlamenta je z zapustitvijo seje uspel zaustaviti združeno srbsko-hrvaško pobudo na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, oziroma zaustaviti izglasovanje predloga zakona o Ustavnem sodišču BiH, po katerem bi bilo uvedeno etnično glasovanje, s čimer bi Ustavno sodišče postalo klasični Dom narodov, ter s tem iz Ustavnega sodišča izgnali sodnike, ki jih imenuje Evropsko sodišče za človekove pravice.

Delegati iz Kluba Srbov in Hrvatov (z izjemo Zlatka Miletića) so pokazali, da jim čista matematična večina pri glasovanju v zakonodajnih telesih Bosne in Hercegovine ne predstavlja ovire, ko je treba sprejemati zakone, ki slabdijo državo Bosno in Hercegovino.

Javnost s strani slednjih ni bila deležna informacij, da gre za preglasovanje številčnejšega naroda, saj vse, kar je v škodo države Bosne in Hercegovine, po mnenju Kluba Srbov in Kluba Hrvatov, služi interesom nacionalističnih politik, ki jih zastopajo.

O preglasovanju Srbov ali Hrvatov s strani Bošnjakov govorijo le, če se nekje in ob kakšni priložnosti oblikuje prodržavna matematična večina, ki sprejme ta ali oni zakon, uredbo ali imenovanje v interesu države, kot je bilo na primer ob izvolitvi aktualne sestave Centralne volilne komisije, ko sta imela HDZ in SNSD kratko vrv.

Vzporedno z zadnjim poskusom prevzema Ustavnega sodišča BiH, kot poseben del ofenzive na pravosodje Bosne in Hercegovine, poteka proces odvzemanja pristojnosti Sodišču BiH, ki ga prav tako izvajata SNSD in HDZ.

Za razliko od Ustavnega sodišča, ofenziva poteka ob neposredni podpori Trojke, ki vztrajno namesto o pristojnosti sodišča naklada o lokaciji, kjer bi moral biti Apelacijski oddelek Sodišča BiH. V Trojki očitno ne vedo, čeprav se zdi, da vedo, da so pristojnosti Sodišča BiH tisto, kar je veliko pomembnejše in na kar se Milorad Dodik že leta pritožuje (z namenom, da se zaščiti pred procesuiranjem), kot lokacija, kjer bi moral biti nameščen.

V Trojki prav tako vedo, da Apelacijski oddelek sodišča (ki že obstaja) in Vrhovno sodišče BiH, ki ga je treba šele ustanoviti, nista isto.

Vendar pa so, opogumljeni s praznim govorjenjem o napredku na evropski poti, očitno pripravljeni na takšne mistifikacije.

Novost je vsa ta gorečnost, s katero se ne le gnili, ampak tudi nevarni kompromisi s strani Trojke poskušajo predstaviti kot uspeh, v resnici pa gre za poraz države in brutalen udarec na njene institucije. Tisti, ki poskušajo skreniti pozornost na takšne pogubne procese, niso le manjšina v politični in medijski sferi, ampak jih tudi obrekujejo in obtožujejo za razne hajke.

Tako srbsko-hrvaški poskus prevzema Ustavnega sodišča BiH, kot tudi odvzem pristojnosti Sodišču BiH, ne zanimata tistih, ki si lastijo pravico biti glavni tolmači naše družbene stvarnosti.

Pravosodno razlaščevanje države in srbsko-hrvaška dominacija ne motita, ali je morda celo zaželena, celotni plejadi komentatorjev, kolumnistov, profesorjev.

Pri prevzemanju Ustavnega sodišča s strani SNSD-a in HDZ-a ne vidi nobene nevarnosti za državo in družbo fra Drago Bojić, niti njegov učenec Franjo Šarčević.

Isto to ne skrbi niti Asima Mujkića, profesorja na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, ki trdi, da so tisti, ki pišejo o teh temah, privilegirani, medtem ko se "neprivilegirani" Mujkić, ki je med drugim iz proračuna plačan, o tej temi ne oglaša.

Enako je tudi z Dinom Mustafićem, ki trdi, da je vedno na strani manjšine. Seveda! Razen v primeru, ko Bošnjaki ostanejo v manjšini.

Torej, dokler se lahko brez posledic žalijo in omalovažujejo 1. marec, čemu bi se brigali za Sodišče in Ustavno sodišče BiH. Vse nasprotno od tega je, pravijo, bošnjaški nacionalizem. Verjetno je tudi poskus Kluba Srbov in Kluba Hrvatov, da Ustavno sodišče BiH postavijo pod svoj nadzor, legitimni boj proti bošnjaškemu demografskemu oportunizmu, radikalizmu in nacionalizmu.

(M.T.)