NSRS podprla veto Željke Cvijanović, izpodbijane odločitve Predsedstva BiH

(Patria) - Po burnem dnevu in posebni seji o zakonu o neuporabi odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine so poslanci v Narodni skupščini Republike Srbske nadaljevali delo in odprli še eno posebno sejo, in sicer o vetu predsedujoče Predsedstva Bosne in Hercegovine.

Željka Cvijanović je dobila podporo dvotretjinske večine za veto, s katerim je za škodljivega za vitalni interes Republike Srbske razglasila Sklep o nujnem sprejetju Sporazuma o svobodi gibanja z osebnimi izkaznicami na Zahodnem Balkanu, Sporazum o priznavanju strokovnih kvalifikacij zdravnikov, zobozdravnikov in arhitektov v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini ter Sporazum o priznavanju visokošolskih kvalifikacij na Zahodnem Balkanu, sprejetih brez soglasja na šesti redni seji Predsedstva BiH, ki je potekala 21. junija.

Veto je podprlo 64 narodnih poslancev, s čimer je Cvijanovićeva dobila potrebno dvotretjinsko večino.

Enako število glasov je Cvijanovićeva dobila za razglasitev Sklepa o sprejetju Akcijskega načrta za izpolnjevanje 14 ključnih prioritet iz Mnenja Evropske komisije o zahtevi BiH za članstvo v Evropski uniji za škodljivega za vitalne interese.

Razprava o tej točki dnevnega reda ni bila posebej živahna, a da bo Cvijanovićeva dobila potrebno podporo, je bilo razvidno tudi iz predlaganih sklepov, ki so jih poleg vladajočih strank podprli tudi PDP in SDS, poroča N1.

V prvem sklepu piše, da "Narodna skupščina najostreje obsoja dejanja nasilja, politične pregone, zatiranje in nenehno ogrožanje varnostnih razmer za srbsko prebivalstvo na severu Kosova in Metohije s strani začasnih kosovskih* institucij ter poziva vse relevantne mednarodne akterje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo varnostnih razmer na severu Kosova in Metohije".

V drugem sklepu NSRS predlaga Cvijanovićevi, naj v Predsedstvu Bosne in Hercegovine sproži izjasnitev o sprejetju Sporazuma o priznavanju strokovnih kvalifikacij zdravnikov, zobozdravnikov in arhitektov v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini ter Sporazuma o priznavanju visokošolskih kvalifikacij na Zahodnem Balkanu.

Tretji sklep se nanaša na potrditev članstva v Evropski uniji kot primarnega zunanjepolitičnega cilja in zavračanje "kakršnih koli poskusov zlorabe evropskih integracij v smeri centralizacije ustavnopravne strukture BiH" ob zahtevi, da se vse oblike komunikacije na področju evropskih integracij izvajajo v skladu z ustavnimi pristojnostmi in koordinacijskim mehanizmom.

Ta sklep je še posebej zanimiv, ker prihaja takoj po tem, ko je Narodna skupščina na seji, na kateri se je ukvarjala z Ustavnim sodiščem Bosne in Hercegovine, sprejela sklep, s katerim se začasno ustavi delo na izpolnjevanju zahtev iz prioritet, dokler Ustavno sodišče ne bo reformirano.

Tudi v četrtem sklepu je poudarjena polna zavezanost procesu evropskih integracij ob pozivu pristojnim institucijam, naj svoje dejavnosti na tem področju izvajajo izključno ob spoštovanju veljavnih pozitivnopravnih predpisov, zlasti Odločbe o sistemu koordinacije procesa evropskih integracij v Bosni in Hercegovini.