Norveški veleposlanik Helezu dejal, da se RS pripravlja na odcepitev, in ni obljubil podpore zveze NATO, drugi diplomati so zahtevali molk Zukana

(Patria) - »Ne bi o tem, to ni zgodba za javnost,« nam bo v kratkem sporočilu napisal obrambni minister BiH Zukan Helez, potem ko smo ga povprašali, ali mu je norveški veleposlanik v BiH Olav Reinertsen prejšnji teden dejal, da Republika srbska načrtuje odcepitev in da BiH, parafraziramo, ne more pričakovati velike pomoči z Zahoda, piše Istraga.ba.

»Ni ravno tako rekel,« nam bo odgovoril Helez, ne da bi želel razkriti, kaj natančno je sporno rekel norveški veleposlanik.

Na spletni strani obrambnega ministrstva BiH piše, da se je minister Helez 12. januarja srečal z veleposlanikom Reinertsenom.

»Sogovornika sta govorila o dvostranskem vojaškem sodelovanju BiH in Norveške ter o angažmaju veleposlaništva Kraljevine Norveške v BiH kot kontaktnega veleposlaništva za zvezo NATO v naši državi. Govorila sta tudi o politični situaciji v Bosni in Hercegovini,« je navedeno v sporočilu, objavljenem po srečanju.

Toda po informacijah Istrage je bil minister Helez po srečanju z norveškim veleposlanikom vidno razočaran. Reinertsen se je po naših podatkih zelo blago odzval na zgodbo o odcepitvi RS, čeprav je Norveška kontaktno veleposlaništvo za zvezo NATO v naši državi.

Tisti večer (petek, 12. 1.) je Zukan Helez načrtoval gostovanje v Centralnem dnevniku Face TV. Po informacijah Istrage so uslužbenci drugega veleposlaništva, članice zveze NATO, počakali ministra za obrambo BiH pred samim vhodom v stavbo, kjer je sedež televizije, in ga opozorili, naj v javnosti ne izpostavlja informacij s srečanja z norveškim veleposlanikom, ter da lahko BiH pričakuje podporo zveze NATO v primeru odcepitve RS.

In minister Helez je poslušal. V intervjuju na Face TV ni povedal vsega, kar mu je veleposlanik Kraljevine Norveške povedal tisti dan. Ko smo ga v sredo povprašali po vseh podrobnostih iz tega besedila, je minister Helez zavrnil kakršen koli komentar.

Štiri dni kasneje je veleposlanik Olav Reinertsen odpotoval v Banjo Luko, kjer se je srečal s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom.

»Danes sem govoril z veleposlanikom Kraljevine Norveške v BiH Olavom Rajnertsenom in izrazil polno zavezanost institucij Republike srbske notranjemu dialogu, ohranjanju miru in stabilnosti ob doslednem spoštovanju Daytonskega sporazuma in Ustave BiH.

Ponovil sem jasno stališče, da Republika srbska zavrača kakršno koli delovanje Christiana Schmidta kot visokega predstavnika, ker ga Varnostni svet ZN ni potrdil, kot je predvideno z Daytonskim mirovnim sporazumom. Prav tako sem poudaril, da je vprašanje lastnine rešeno z Daytonskim mirovnim sporazumom in da lastnina pripada entitetam,« je objavil Dodik po srečanju z Rajnertsenom.

Sicer pa to ni prvi diplomatski škandal norveškega veleposlanika. Po pisanju Deutsche Wellea je veleposlanik Rajnertsen lani opozarjal ekološka združenja, naj bodo tiho glede izkoriščanja rudnih bogastev BiH s strani tujih podjetij. V konkretnem primeru je šlo za Vareš in podjetje Adriatic Metals.

»To je domači mednarodni skupni projekt,« je za DW dejal Tihomir Dakić iz Centra za okolje, kot primer je navedel obisk ameriškega, britanskega in norveškega veleposlanika pred nekaj meseci v podjetju »Adriatic Metals«, podjetju za raziskovanje in izkoriščanje rudnih virov – cinka in svinca na območju občine Vareš. Obiskovalci so, kot so takrat poročali mediji, »bili navdušeni nad ekonomskim preporodom Vareša«.

»30 združenj je nato poslalo pismo veleposlanikom v BiH in še nismo dobili odgovora. V tem času smo od norveškega veleposlanika prejeli precej odprte kritike, od kod nam pravica, da se pritožujemo, ko pa delamo projekt združenja za varstvo okolja, ki ga oni financirajo,« je dejal Dakić, navajajoč, da to meče povsem drugačno luč na interese pri izkopavanju v BiH.