Nikšić, Konaković in Forto bi v Daytonu zagotovo pristali podpisati veliko Srbijo in veliko Hrvaško

Za NAP piše: Sifet Kukuruz, pravni ekspert

Da bi namesto Alije Izetbegovića v Daytonu pogajali voditelji strank Trojke, ni najmanjšega dvoma, da bi podpisali veliko Srbijo in veliko Hrvaško.

Namreč, po priznanju voditeljev strank Trojke, da so nekatere odločitve sprejeli, nekatere zakone pa sprejeli pod pritiskom ameriškega veleposlanika v BiH, državljani BiH šele zdaj lahko razumejo, kakšno srečo so imeli, da na pogajanjih v Daytonu niso bili voditelji strank Trojke, temveč pokojni predsednik Republike BiH Alija Izetbegović.

Zato, kadar koli nekdo neupravičeno obtoži Alijo Izetbegovića, da je v Daytonu podpisal nekaj, česar ne bi smel, naj se le spomni, da so med daytonskimi pogajanji na Alijo Izetbegovića kot predsednika Republike BiH izvajali ogromne pritiske, in to neposredno s strani predsednikov najmočnejših držav sveta.

Kljub temu v Daytonu ni bila podpisana velika Srbija in velika Hrvaška, temveč nadaljevanje obstoja mednarodno priznane države BiH.

Posebno vprašanje je, zakaj po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma niso bili izkoriščeni njegovi progresivni potenciali. O tem drugič.

Predsednik Alija Izetbegović je uspel zagotoviti, da so podpisi na Daytonskem mirovnem sporazumu predsednika Srbije in predsednika Hrvaške pravni dokaz, da je šlo za mednarodni oboroženi spopad, ne pa za državljansko vojno, kar je bilo kasneje potrjeno s številnimi sodbami Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.

V situaciji, ko je za privolitev, celo za umik podpisa voditeljev strank Trojke, dovolj, da nanje pritisne Milorad Dodik ali Dragan Čović, se človek ne more vprašati, na kaj vse bi pristali voditelji strank Trojke, če bi jih danes v mirnodobnih razmerah poklical npr. predsednik ZDA ali predsedniki držav, ki so bile priče Daytonskega mirovnega sporazuma.

Zato naj bo večni mir in velika hvala predsedniku RBiH Aliji Izetbegoviću in vsem članom bosanskohercegovske delegacije, ki so se pogajali v Daytonu.

Okoliščine, v katerih so se pogajali, še danes potrjujejo vso težo besed predsednika RBiH Alije Izetbegovića, da "v svetu, kakršen je, boljšega miru ni mogoče doseči".