Nevladine organizacije: 'Vilina Vlas' ne more biti del programa počitnic sklada PIO Črne gore

(Patria) - Nevladini organizaciji Centar za državljansko izobraževanje (CGO) iz Črne gore in Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) iz BiH sta včeraj poslali Skladu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Črne gore pobudo za prekinitev pogodbe in umik rehabilitacijskega centra "Vilina Vlas" pri Višegradu iz programa počitnic in okrevanja, ki ga Sklad PIO ponuja upravičencem do pokojnine po ugodnih pogojih.

Upokojenci v Črni gori imajo možnost koriščenja počitnic in okrevanja v več objektih v državi in regiji, kar predstavlja pomemben in družbeno odgovoren ukrep. Vendar pa UDIK in CGO menita, da mora biti izbira teh partnerskih objektov usklajena z osnovnimi etičnimi načeli, kulturo spomina in spoštovanjem žrtev vojnih zločinov.

Banjško zdravilišče "Vilina Vlas", oddaljeno približno pet kilometrov od Višegrada, je bilo med vojno v BiH kraj pridržanja, mučenja in sistematičnega spolnega nasilja nad nesrbskim prebivalstvom.

Glede na poročilo posebnega odbora Združenih narodov iz leta 1994 je bilo med letom 1992 v tem objektu posiljenih okoli 200 žensk, nekatere od njih so bile umorjene, nekatere pa so storile samomor.

Tam je bilo zlorabljenih in mučenih tudi 17 državljanov bošnjaške narodnosti iz kraja Sjeverin pri Priboju, ki so jih oktobra 1992 ugrabili pripadniki paravojaške formacije "Osvetniki", pod vodstvom Milana Lukića.

V eni od sodb Sodišča Bosne in Hercegovine je bil ta objekt opisan kot "rehabilitacijski center, preurejen v ženski tabor, kamor so privedli ženske in dekleta, ki so bili sistematično maltretirani".

Na žalost je bil procesuiran le eden od storilcev - Željko Lelek, ki je bil obsojen na 16 let zapora zaradi zločinov proti človečnosti, vključno s spolnim nasiljem, ki je bilo storjeno v "Vilini Vlasi", medtem ko so bili drugi večinoma obsojeni za druge zločine, ki so jih storili v Višegradu in okoliških krajih.

Po vojni je "Vilina Vlas" še naprej delovala kot banjsko in rehabilitacijsko zdravilišče. Vendar pa na samem objektu ali v njegovi uradni predstavitvi ni informacij, da je bil med vojno kraj pridržanja, mučenja in posilstev.

Ni niti spominskega obeležja, spominske plošče ali kakršnega koli obeležja, ki bi obiskovalce opozorilo na te zločine. S tem se ob podpori oblasti tega entitete Bosne in Hercegovine sistematično poskušajo izbrisati dejstva o storjenih zločinih.

Promocija tega objekta v turistične in rehabilitacijske namene, brez konteksta in pietete do žrtev, predstavlja primer zanikanja in normalizacije zločinov.

Številni gostje, ki danes prihajajo v "Vilino Vlas", se ne zavedajo, da bivajo v prostoru, kjer so pred tremi desetletji potekala množična posilstva in umori.

Takšno prakso je javno obsodila tudi regionalna mreža REKOM za spravo, ocenjujoč, da gre za zavestno izbiro molčanja o posilstvih in brisanja žrtev iz javnega prostora.

Odzvala se je tudi Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini, ki je poudarila, da mesta stradanja ne smejo biti predstavljena kot turistične destinacije brez resnice o tem, kaj se je v njih zgodilo.

Sklad PIO kot javna institucija Črne gore mora upoštevati etične posledice svojih odločitev in partnerstev.

Zato je nedopustno pošiljanje upokojencev - med katerimi so lahko tudi osebe, ki so preživele vojne travme ali člani družin žrtev - v objekt, ki simbolizira sistematično spolno nasilje in zločine proti človečnosti. Takšna praksa se lahko razume tudi kot posredno strinjanje z revizionizmom in zanikanjem zločinov.

Zato CGO in UDIK pozivata Sklad PIO, da v skladu z načeli družbene odgovornosti in spoštovanja žrtev sproži postopek prekinitev veljavne pogodbe z rehabilitacijskim centrom "Vilina Vlas" ter da pri bodoči izbiri partnerjev uvede jasna merila, ki vključujejo spoštovanje dostojanstva žrtev vojnih zločinov in odgovoren odnos do dediščine preteklosti.

UDIK in CGO obžalujeta, da vodstvo Sklada PIO tega še ni storilo, glede na to, da je to vprašanje nedavno ponovno aktualiziralo v Črni gori del medijev.

Prekinitev te pogodbe bi bil jasen signal, da Črna gora ne pristaja na normalizacijo mest zločinov pod krinko turizma in rehabilitacije, temveč da njene institucije prispevajo k izgradnji družbe, ki odgovorno ravna s preteklostjo in izkazuje solidarnost z žrtvami, so sporočili CGO in UDIK.