Znanstveniki prišli do novih spoznanj o zadnjih urah 'Titanica'

(Patria) - Podrobna analiza digitalne različice "Titanica", izdelane za potrebe novega dokumentarca "Titanic: Digitalno vstajenje", je prinesla nova spoznanja o zadnjih urah enega najbolj znanih ladij v zgodovini, ki je leta 1912 potonila na dno Atlantskega oceana.

Zvesta 3D replika ladje je pokazala uničujoče posledice trka v ledeno goro, ki so povzročile izgubo približno 1.500 življenj.



Simulacija nesreče je pokazala, da so se po trku na trupu pojavile luknje, ne večje od papirja formata A4, ki pa so na koncu povzročile potopitev.

- "Titanic" je zadnja preživela priča te tragedije in še vedno ima zgodbe, ki jih želi povedati - pravi Parks Stephenson, analitik, specializiran za to znamenito razbitino.

Razbitina, ki leži na globini 3.800 metrov v hladnih vodah Atlantskega oceana, je bila kartirana s pomočjo podvodnih robotov za potrebe dokumentarca, ki sta ga producirala National Geographic in Atlantic Productions.

Več kot 700.000 fotografij, posnetih iz vseh kotov, je bilo uporabljenih za izdelavo digitalnega dvojčka "Titanica", ki je bil prvič predstavljen javnosti na kanalu BBC leta 2023.

Zaradi velikosti razbitine in njenega položaja na oceanskem dnu so dosedanje ekspedicije s pomočjo podmornic lahko ponudile le fragmentarne vpoglede. Novi posnetek prvič ponuja celovit pogled na "Titanic".

Premec ladje leži pokonci na morskem dnu, skoraj kot da nadaljuje svojo pot. Na 600 metrov oddaljenosti je krma popolnoma zmečkana - poškodovana je bila ob trku v morsko dno, potem ko se je ladja prelomila.

Na enem od podrobnih prikazov je viden okencek oziroma odprtina, na katerem je steklo verjetno razbito ob stiku z ledeno goro. To se ujema z izjavami preživelih, ki so povedali, da je led med trkom prodrl v kabine nekaterih potnikov.

Jasno je vidna tudi ena od ogromnih kotlovnic, celo vdrti kotli, kar kaže, da so bili še vedno pod pritiskom, ko so potonili.



Na palubi krme so našli tudi ventil, ki je ostal odprt, kar kaže, da je para še vedno krožila skozi sistem za proizvodnjo električne energije. To je bila zasluga ekipe inženirjev pod vodstvom Josepha Bella, ki so ostali do samega konca, da so kurili premog in zagotavljali elektriko in razsvetljavo.

Vsi so umrli v katastrofi, a zahvaljujoč njihovemu junaštvu je bilo rešenih veliko življenj.

- Omogočili so, da so luči in napajanje ostali vključeni do samega konca, da je imela posadka dovolj časa za spuščanje rešilnih čolnov. Preprečili so kaos, kolikor so lahko, in vse to simbolizira tisti odprti ventil na krmi - je povedal Stephenson za BBC.

Nova simulacija je prinesla dodatne vpoglede v način, kako je ladja potonila. Z uporabo podrobnega strukturnega modela, izdelanega po originalnih načrtih ladje, ter informacij o hitrosti, smeri in položaju ladje, so raziskovalci poskušali natančno prikazati, kako so nastale poškodbe.

Profesor Jeom-Kee Paik z University College London, ki je vodil raziskavo, je povedal, da so rekonstrukcijo naredili z uporabo naprednih numeričnih algoritmov, računalniških modelov in superračunalnikov.

Simulacija kaže, da je bil udarec v ledeno goro blag, vendar je pustil niz manjših lukenj vzdolž ozkega dela trupa. Čeprav je bil "Titanic" zasnovan tako, da plava tudi, če so štirje vodotesni oddelki poplavljeni, se je izkazalo, da je led prebil šest - kar je bilo dovolj, da je ladja potonila.

Luknje, ki so se po trku pojavile na trupu, so vidne v simulaciji, vendar jih na sami razbitini ni videti, ker je ta del zasut s sedimenti.



- To so luknje velikosti navadnega lista papirja. Težava je, da so bile razporejene vzdolž velikega dela ladje. Voda je vdirala postopoma, a nenehno - in na koncu so bili vsi oddelki polni - pojasnjuje Simon Benson, strokovnjak za ladjedelništvo z Univerze v Newcastlu.

Čeprav novi posnetek prinaša dragocene vpoglede v usodno noč, bodo strokovnjaki potrebovali leta, da podrobno analizirajo vsak segment 3D modela.

- "Titanic" nam razkriva zgodbe del za delom. Vsakič pusti občutek, da želimo izvedeti še več - zaključuje Stephenson.