MMF po obisku BiH: Oba entiteta potrebujeta zadolževanje, oblasti bi morale omejiti tekočo porabo v letu 2024!

(Patria) - V sklepni izjavi so predstavljeni preliminarni ugotovitvi članov misije IMF ob koncu njihovega uradnega obiska v BiH. IMF je objavil izjavo, ki odraža stališča članov misije IMF, ki ne odražajo nujno tudi stališč Izvršnega odbora IMF.

Na podlagi preliminarnih ugotovitev te misije bodo strokovnjaki IMF pripravili poročilo, ki ga bo po odobritvi uprave predstavljeno Izvršnemu odboru IMF za razpravo in sprejetje odločitve.

"Rast se je izkazala za odporno kljub nenehnim negativnim vplivom vojne v Ukrajini
in je na poti okrevanja od letošnjega leta, čeprav bo ta stopnja rasti pod
povprečno. Inflacija je nadaljevala trend padanja, vendar pritiski, ki jih povzročajo
povečanja plač, ne ponehajo. Tveganja ostajajo povišana, vključno z regionalnimi tveganji
poslabšanja konfliktov in naglim upočasnjevanjem rasti v Evropi, pa tudi domačimi tveganji,
kot so rast političnih napetosti in večja zastopanost ekspanzivnih makroekonomskih politik.
Po drugi strani bi odprtje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo lahko podprlo reformni zagon in povečalo zaupanje.
V ospredju fiskalne politike bi moralo biti ponovno vzpostavljanje vzdržnosti z
omejevanjem tekoče porabe, ob hkratnem ohranjanju naložbenih izdatkov, ki
bodo spodbujali rast.

Oba entiteta se soočata z velikimi potrebami po financiranju, ki jih verjetno ne bo mogoče pokriti le na domačem trgu, in morata pripraviti načrte v primeru nezadostnega financiranja. Z namenom vrnitve v območje fiskalnega presežka v srednjeročnem obdobju in ponovne izgradnje rezerv so potrebne reforme, vključno s pregledom zaposlovanja v javnem sektorju, plač in socialnih dajatev.

Oblasti morajo nadaljevati s skrbnim spremljanjem tveganj v finančnem sektorju in izboljšati
pripravljenost na krizo. Vzpostavitev sklada za finančno stabilnost, ki bi olajšal
restrukturiranje bank in zagotovil likvidnost v izjemnih okoliščinah, bi znatno
okrepila mrežo finančne varnosti. Valutni odbor ostaja steber stabilnosti v
sicer negotovih razmerah in ga je treba ohraniti.

Z namenom pospeševanja rasti morajo oblasti pospešiti reforme, usmerjene v izboljšanje
fiskalnega upravljanja, zaščito finančnega integriteta, boj proti korupciji in pospešitev
digitalizacije.

Proces prehoda iz premoga na zeleno energijo, skupaj s pripravami na uvedbo davka EU na ogljik, predstavlja velik izziv za prihodnost. Postavitev BiH na pot večje rasti in zagotavljanje večjih priložnosti njenim državljanom bo končno zmanjšalo izseljevanje.

Glede na naše projekcije bo inflacija še naprej padala. Inflacija, ki je z rekordne vrednosti 17,5 odstotka, dosežene oktobra 2022, postopoma padala in je v letu 2023 v povprečju znašala 6 odstotkov, v letu 2024 pa se pričakuje njen nadaljnji padec na 3 odstotke. Vendar pa inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, kaže večjo vztrajnost, kar odraža nenehne pritiske, ki jih povzročajo povečanja plač.

Negotovost glede gospodarske perspektive je visoka, negativna tveganja
pa prevladujejo. Intenziviranje regionalnih konfliktov, naglo upočasnjevanje rasti v Evropi ali
povečana nestanovitnost cen blaga bi lahko povzročili trgovinske motnje in povzročili
rast cen hrane in energije, zmanjšanje izvoza iz BiH in doznake ter oslabitev
domačega povpraševanja. Naraščajoče politične napetosti znotraj države bi lahko povečale
ekonomsko fragmentacijo BiH in oslabile perspektive rasti.

Obstajajo tudi tveganja, ki jih povzročajo politike. Povečanje plač v javnem sektorju in
minimalne plače z namenom omilitve vpliva krize, povzročene z visokimi življenjskimi stroški, je spodbudilo domače povpraševanje, vendar tvega tudi spodbujanje inflacije.

Vzdrževanje nizkih obrestnih mer je spodbudilo banke, da so odvečno likvidnost plasirale v tujino, predvsem v obliki čez nočnih vlog, medtem ko obrestne mere na posojila morda ne odražajo ustrezno kreditnega tveganja. Nadaljevanje izvajanja ekspanzivne fiskalne
politike bi lahko ogrozilo fiskalno in zunanjo vzdržnost – potrebe po financiranju so se povečale, njihovo pokrivanje pa se izkazuje za polno izzivov. Materializacija tveganj v
finančnem sektorju bi lahko vodila do večjega odliva kapitala in finančnih težav.
Nasprotno, pozitivna odločitev Evropske unije o začetku pristopnih pogajanj
bi lahko dala zagon reformam in imela širši pozitiven vpliv.

Oblasti bi morale omejiti tekočo porabo v letu 2024. Naša projekcija je, da
se bo skupni fiskalni primanjkljaj povečal na 2,5 odstotka BDP v letu 2024 s 0,75
odstotka v letu 2023, kar odraža akumuliran vpliv večkratnih trajnih povečanj plač v javnem sektorju in socialnih dajatev. Oblasti bi morale sprejeti ukrepe za omejitev porabe za plače v javnem sektorju, se izogibati diskrecijskim povečanjem socialnih dajatev in ponovno pregledati ostalo tekočo porabo, ob hkratnem nadaljevanju izdatkov za javne naložbe, ki spodbujajo rast.

Znatno povečanje minimalne plače v Republiki Srpski (RS) in obljube obeh entitet
o omejitvi povečanja cen električne energije vodijo v ustvarjanje fiskalnih tveganj preko javnih podjetij. Ta tveganja je treba ustrezno oceniti, spremljati in omiliti. Da bi se izognili nadaljnjemu poslabšanju fiskalnega položaja, naj RS ne uvaja novih ukrepov podpore, kot so tisti, ki se preučujejo za omilitev vpliva nedavnega povečanja minimalne plače na podjetja.

Oblasti morajo pripraviti načrte za primer nezmožnosti zagotavljanja finančnih sredstev. Fiskalne rezerve so se zmanjšale zaradi povečanega proračunskega primanjkljaja, velikih odplačil dolga in dvigov vladnih vlog. Nekatera proračunska plačila iz leta 2023 so bila odložena. Potrebe po financiranju v letošnjem letu so zato velike v obeh entitetih, še posebej pa v RS. Entitetski proračuni predvidevajo znatne izdaje dolžniških instrumentov, od katerih nekaterih še ni natančno opredeljenih. RS načrtuje zunanje financiranje v višini do 810 milijonov KM.

Federacija Bosne in Hercegovine (FBiH) načrtuje obnovo odplačil trezorskih zapisov v višini do 360 milijonov KM in zbiranje 740 milijonov KM iz domačih in tujih virov. Oblasti morajo zmanjšati potrebe po financiranju, kot je opisano zgoraj, natančneje opredeliti načrte zadolževanja in identificirati dodatna zmanjšanja tekoče porabe, da bi se pripravile na morebiten primanjkljaj finančnih sredstev.

Potrebne so reforme za zagotovitev ponovnega ustvarjanja fiskalnih rezerv, vrnitev v fiskalni presežek v srednjeročnem obdobju ob hkratnem izboljšanju kakovosti porabe. Potrebna je prerazporeditev virov s tekoče na kapitalsko porabo, predvsem za infrastrukturo, zeleno energijo in digitalizacijo.

Potreben je pregled zaposlovanja in plač v javnem sektorju, da bi se identificirali presežki in zmanjšala poraba za plače. Letno povečanje pokojnin predstavlja tveganje v obeh entitetih zaradi neugodne demografske strukture prebivalstva. Potreben je pregled pravic do pokojnin in indeksiranja z namenom uskladitve z najboljšimi praksami, povečanje pokojnin pa naj bo omejeno na tisto, kar je predvideno z zakonskim okvirom.

Prilagoditev socialnih dajatev ne sme biti povezana s povečanjem plač. Za boljšo usmeritev socialne porabe naj oblasti vzpostavijo oziroma povežejo registre upravičencev, opravijo pregled dajatev in uvedejo sistem socialne izkaznice. FBiH naj ohrani način povečanja minimalne plače, ki temelji na formuli, ter zmanjša stopnjo prispevkov in razširi osnovi za obračun dohodnine in prispevkov na način, ki ima nevtralen učinek na proračun. Končno, v obeh entitetih je treba mobilizirati dodatne prihodke, vključno z zmanjšanjem davčnih olajšav in uvedbo davka na dividende. Naj se ohrani enotna stopnja DDV in prag DDV.

Dogovor o valutnem odboru je državi dobro služil in ga je treba ohraniti. Treba se
je močno upreti pritiskom na Centralno banko (CBBiH) glede financiranja
proračunov vlad ali kreditiranja bank. CBBiH mora dodatno okrepiti okvir obveznih rezerv, vključno s povečanjem stopenj nadomestila za rezerve, ki jih komercialne banke hranijo pri CBBiH. CBBiH je le neznatno zvišala stopnje nadomestila v obdobju po tem, ko je ESČB sprožila cikel dvigovanja obrestnih mer, kljub dogovoru o valutnem odboru in vezavi domače valute na evro.

Zmanjšanje razlike med stopnjami nadomestila CBBiH in obrestnimi merami v eurozoni bi zmanjšalo spodbudo bankam za plasiranje sredstev v tujino, s čimer bi se omejil odliv kapitala. Če bi se ta sprememba prenesla na obrestne mere na posojila, bi to lahko pomagalo nadaljnjemu zmanjšanju inflacije. Priporočamo tudi nadaljevanje uporabe pravila izpolnjevanja obveznih rezerv na devizne vloge v devizah tudi po prehodnem obdobju.

Banke imajo znatne blažilnike, vendar so tveganja visoka. Bančni sektor kot celota je dobro
kapitaliziran in likviden ter je lani ustvaril rekordni dobiček, nekvalitetni krediti
pa imajo trend padanja. Vendar pa se izpostavljenost obrestnemu tveganju morda povečuje, saj so obrestne mere za nova posojila z dolgo ročnostjo večinoma fiksirane na nizkih ravneh, medtem ko so vloge vse bolj kratkoročne, kar bi za banke lahko pomenilo povečanje stroškov financiranja. Skrbi tveganje, da bi banke, ki poslujejo s posamezniki in subjekti, proti katerim so ZDA uvedle sankcije, prav tako lahko bile predmet sankcij. Na koncu, nepopoln regulativni okvir za virtualna sredstva še vedno predstavlja vir pravne negotovosti.

Oblasti morajo nadaljevati s skrbnim spremljanjem finančnega sektorja in izboljšati pripravljenost
na krizo. Morajo ukiniti ukrepe, usmerjene v nadzor povečanja obrestnih mer
na posojila, in zagotoviti, da klasifikacija bančnih aktiv in rezervacije za kreditne izgube točno odražajo kreditno tveganje in izgube.

Še naprej pozivamo k vzpostavitvi sklada za finančno stabilnost za celotno državo, ki bi
lahko olajšal restrukturiranje bank in zagotovil likvidnost v izjemnih primerih.
Poleg tega se morajo vse institucije, ki imajo vlogo pri ohranjanju finančne stabilnosti, redno sestajati, da bi analizirale gibanja, obete in tveganja ter izmenjevale informacije in posodabljale ter krepile načrte za krizne situacije. Sistem zavarovanja
vlog, vključno z njegovimi načini vlaganja, je treba ohraniti. Spodbujamo oblasti, da zaprosijo za Program ocene finančnega sektorja (FSAP) IMF in Svetovne banke.

Upravljanje, digitalizacija in energetske reforme Ključnega pomena so reforme za izboljšanje fiskalnega upravljanja, zaščito finančnega integriteta in boj proti korupciji. Oblasti morajo izboljšati nadzor, preglednost in delovanje javnih podjetij ter se osredotočiti na reševanje pomanjkljivosti v javnih naročilih. Pozdravljamo nedavno sprejetje zakona o preprečevanju pranja denarja in nasprotja interesov ter spodbujamo oblasti, da ju učinkovito izvajajo, vključno z okrepljeno identifikacijo politično izpostavljenih oseb in dejanskih lastnikov.

Prav tako so ključnega pomena spremembe in dopolnitve zakonov, usmerjenih v krepitev učinkovitosti okvira za dostop do informacij ter zagotavljanje neodvisnosti in integritete sodnikov in tožilcev. Spodbujamo oblasti, da zaprosijo za celovito diagnostično oceno upravljanja IMF, da bi pomagali pri identifikaciji in določanju prednostnih reform.
Oblasti bi morale okrepiti prizadevanja, usmerjena v digitalizacijo. Pomanjkanje digitalizacije resno ovira gospodarstvo.

Zakon o elektronski identiteti in storitvah zaupanja bi postavil temelje za e-upravo, povečal učinkovitost in preglednost. To bi spodbudilo tudi e-storitve zasebnega sektorja. Oblasti bi morale okrepiti prizadevanja, usmerjena v dekarbonizacijo gospodarstva s postopno liberalizacijo cen električne energije, uvedbo cen za ogljik in
olajšanjem prehoda na obnovljive vire energije.

Čeprav je relativno majhen povzročitelj v globalnem kontekstu, ima BiH gospodarstvo z visoko emisijo ogljika in veliko onesnaženje zraka zaradi proizvodnje električne energije iz premoga. Oblasti bi morale prizadevati za liberalizacijo cen električne energije in vzpostaviti sistem trgovanja z emisijami (ETS), ki je enak EU, čeprav postopoma in ob upoštevanju distribucijskega učinka. S tem bi se odpravile motnje cen, popravili ekonomski spodbudniki in spodbujala dekarbonizacija, kar bi pomagalo zmanjšati emisije in onesnaženje zraka. ETS bi BiH omogočil tudi ohranitev prihodkov od cen ogljika na domačem trgu, ko se bo mehanizem EU za mejno prilagajanje ogljika (CBAM) postopoma uvajal od leta 2026, ter zagotovitev začetne izjeme CBAM-a za električno energijo", je navedeno v izjavi IMF.