(Patria) - Osnovne in srednje šole vse pogosteje postajajo nevarne za varnost učencev, vse manj pa izobraževalne ustanove in mesta zdravega odraščanja.
Šole so postale prizorišča, kjer je integriteta osebnosti učencev, in pogosto tudi učiteljev, vsakodnevno izpostavljena najrazličnejšim oblikam deviantnega in destruktivnega vedenja.
Priča smo temu, da so vsakodnevni primeri vrstniškega nasilja vse pogosteje zaznamovani ne le s psihičnim, temveč tudi s fizičnim nasiljem.
V preteklem obdobju so mediji javnost poročali o vrstniškem nasilju v Kantonu Sarajevo, zadnji takšen primer pa predstavlja vrstniško nasilje v Prvi bošnjaški gimnaziji.
V tem konkretnem primeru je javnost še posebej zaskrbljena zaradi pristopa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Kantona Sarajevo, saj je ministrica Naida Hota-Muminović zavzela uradno stališče, ki ni odvračilno od te družbeno škodljive pojave.
Tako je ministrica Hota-Muminović na vprašanje Novinske agencije Patria pojasnila, da se vzgojno-disciplinski ukrep „premestitev v najbližjo osnovno šolo“ in „izključitev iz srednje šole“ lahko izreče v skladu s 10. členom Pravilnika o izrekanju vzgojno-disciplinskih ukrepov v osnovnih in srednjih šolah, šele po poteku roka treh mesecev, v katerem se učencu nudi strokovna podpora in če individualni načrt podpore ali oskrbe ne obrodita pričakovanih rezultatov, ali če se vedenje učenca ni spremenilo v pozitivnem smislu.
Enako stališče je ministrica Hota-Muminović ponovila tudi v svojem dopisu št.: 11-07/02-34-49769-1/24 z dne 14.11.2024, ki ga je poslala Svetu staršev Prve bošnjaške gimnazije.
Hota-Muminović: Izključitev učenca ni mogoča pred izdelavo IPP in IPB
Na podlagi teh dveh uradnih odgovorov ministrice Hota-Muminović izhaja, da učenca, ki stori hujšo kršitev učeniške dolžnosti, ni mogoče izključiti iz srednje šole pred izdelavo in izvedbo Individualnega načrta podpore (IPP) in Individualnega načrta oskrbe (IPB) ter pred potekom roka treh mesecev.
Vendar pa je takšno stališče ministrice težko utemeljiti v določbah Zakona o vzgoji in izobraževanju v osnovni in srednji šoli ter določbah Pravilnika o izrekanju vzgojno-disciplinskih ukrepov v osnovnih in srednjih šolah, ki ga je ministrica sprejela.
Da navedeno stališče ministrice Hota-Muminović o nemožnosti izreka ukrepa izključitve iz srednje šole ni mogoče utemeljiti v Zakonu, je mogoče ugotoviti iz 94. člena, odstavek (6) Zakona o vzgoji in izobraževanju v osnovni in srednji šoli, ki se glasi:
„Vzgojno-disciplinski ukrepi se izrekajo postopoma, razen v primerih hujše kršitve učeniških dolžnosti iz odstavka (1) točke b), c), d), e), f), g), j) tega člena in drugih primerov, ki so s pravilnikom šole izvzeti iz obveznosti postopnega izrekanja vzgojno-disciplinskega ukrepa.“
Torej, iz citirane zakonske določbe ne izhaja nobena omejitev, ne glede na postopnost pri izrekanju vzgojno-disciplinskih ukrepov v primeru hujše kršitve učeniške dolžnosti, niti glede obveznosti predhodne izdelave in uporabe Individualnega načrta podpore ali Individualnega načrta oskrbe, zato ni jasno, na čem ministrica temelji svoje stališče.
Ministrica Hota-Muminović svoje stališče temelji na razumevanju „najboljšega interesa otroka“, pri čemer poudarja, da je Konvencija o pravicah otroka sestavni del Ustave BiH.
Takšno stališče ministrice Hota-Muminović je, najblagorečeno, skrb vzbujajoče, glede na to, da se na tak način pri oceni, kaj predstavlja „najboljši interes otroka“, pošilja sporočilo, da družba primarno skrbi za interes otroka, ki je povzročitelj vrstniškega nasilja, ne pa za interes otroka, ki je žrtev nasilja.
Kateri otrok je za ministrico pomembnejši – povzročitelj ali žrtev?
Na tak način se v ospredje družbene skrbi povsem neupravičeno postavlja učenec, ki povzroči nasilje, ne pa žrtev nasilja. To praktično pomeni, da žrtev nasilja ostaja še naprej žrtev, brez kakršnih koli zagotovil, da ne bo ponovno izpostavljena nasilju v roku treh mesecev, v katerem obdobju se, po trditvah ministrice, nujno izvaja Individualni načrt podpore ali Individualni načrt oskrbe za učenca, ki je storil nasilje.
Presenetljivo je, da ministrica Hota-Muminović s pravilniki, ki jih je sprejela, sploh ne predvideva izdelave Individualnega načrta podpore ali Individualnega načrta oskrbe za žrtev nasilja. Žrtev nasilja ostane prepuščena sama sebi, z realno nevarnostjo, da bo v roku treh mesecev ponovno izpostavljena nasilju istega povzročitelja.
Selmanović: Nasilnežem se podeljuje imuniteta pred nasiljem
Kot je nedavno poudaril poslanec v Skupščini Kantona Sarajevo Faruk Selmanović, družba na tak način dejansko nudi zaščito povzročitelju, ne pa žrtvi nasilja.
Nasilneži z izdelavo IPP in IPB pridobijo nekakšen „imunitet“ pred odgovornostjo in ostanejo sposobni ponovno povzročiti nasilje, medtem ko je žrtev povsem ignorirana in pozabljena.
Ministrica Hota-Muminović pozablja, da Zakon v 75. členu, odstavek (4) določa, da se v primeru konflikta dveh ali več pravic prednost daje tisti pravici, razlagi ali dejanju, ki bo najbolj koristilo interesu otroka.
Zato je upravičeno zastaviti vprašanje, ali je mogoče, da ministrica Hota-Muminović v primeru vrstniškega nasilja in v situaciji obstoja konflikta interesov med povzročiteljem in žrtvijo nasilja, daje prednost pravici povzročitelja, ne pa žrtvi nasilja.
Namesto da žrtvi nasilja zagotovi okolje, ki je primerno za poln razvoj njene osebnosti, sposobnosti in interesov, kot to predvideva Zakon, ministrica izraža pripravljenost dati prednost pravici povzročitelja, da nadaljuje šolanje v šoli, kjer je povzročil nasilje, ne glede na to, da to pravico lahko uveljavi tudi v drugi šoli.
Zakaj ministrica ignorira nevarnost, da učenec, ki je bil žrtev nasilja, prav zaradi travme, ki jo doživi, za razliko od povzročitelja, nikoli več ne bo popolnoma sposoben posvetiti se učenju in da bo s polnim potencialom skozi svoje šolanje razvil svoje potenciale in sposobnosti?
Zakon in Pravilnik demantirata ministrico
Da je pristop ministrice Hota-Muminović ne le pedagoško, temveč tudi pravno povsem napačen in da se učencu, ki stori hujšo kršitev učeniške dolžnosti, kljub temu lahko izreče ukrep izključitve iz šole še pred izdelavo IPP ali IPB, je mogoče sklepati iz jasnih in natančnih določb, ne le Zakona, temveč tudi Pravilnika, ki ga je ministrica sprejela.
Čeprav se ministrica v svojih odgovorih sklicuje na 94. člen, odstavka (6) in (8) Zakona ter 10. člen Pravilnika, zavestno zanemarja zakonske določbe, ki določajo, da pogoj za izrek ukrepa „izključitev iz srednje šole“ ni predhodna izdelava IPP in IPB ter potek roka treh mesecev. Tako ministrica ignorira 95. člen, odstavek (8) Zakona, ki določa:
„Učenec, kateremu je bil izrečen ukrep „izključitev iz srednje šole“, lahko nadaljuje izobraževanje v drugi srednji šoli, kjer bo za učenca ob pomoči Inštituta izdelan Individualni načrt podpore in Individualni načrt oskrbe v skladu s predpisom, ki ga s soglasjem Vlade sprejme Ministrstvo.“
Torej, takšna zakonska določba jasno predvideva, da se za učenca, kateremu je izrečen ukrep „izključitev iz srednje šole“, naknadno izdela Individualni načrt podpore ali Individualni načrt oskrbe in da se ta načrt izdela in izvaja, ne v šoli, kjer je učenec storil kršitev hujše učeniške dolžnosti, temveč v šoli, kamor se po izključitvi učenec vpiše in nadaljuje šolanje.
Pod predpostavko, da ministrica Hota-Muinović ni opazila celote Zakona, ki ga je sprejela Skupščina Kantona Sarajevo, je vendarle težko verjeti, da ministrica ne pozna Pravilnika, ki ga je sama sprejela.
Res je, da se ministrica v svojih dopisih na splošen način sklicuje na 10. člen Pravilnika, vendar se zlahka opazi, da ministrica izogiba citiranju ali napotitvi javnosti na 10. člen, odstavka (6) in (7) Pravilnika, ki na jasen način določata možnost izključitve učenca iz šole, brez predhodnega sprejetja IPP in IPB ter brez poteka roka treh mesecev.
Tako se v 10. členu, odstavek (6) Pravilnika določa:
„V primeru, da je učencu izrečen ukrep „izključitev iz srednje šole“ in če učenec nadaljuje šolanje v drugi srednji šoli v skladu s 95. členom, odstavek (8) Zakona, je šola, v katero se učenec vpiše, dolžna takoj za učenca izdelati IPP ali IPB, odvisno od ocene strokovne službe šole, v sodelovanju s strokovno službo šole, iz katere je bil učenec izključen, pri čemer se upošteva najboljši interes učenca.“
Ta določba Pravilnika je dodatno pojasnjena z odstavkom (9), v katerem se določa:
„Šola, v katero se vpiše učenec, kateremu je bil izrečen ukrep „izključitev iz srednje šole“, takoj obvesti Inštitut, ki nudi podporo šoli pri izdelavi IPP-ja ali IPB-ja in spremlja njegovo izvedbo, spremlja prilagajanje učenca v novem šolskem okolju ter usklajuje sodelovanje med šolo, ki jo je učenec obiskoval, in šolo, v katero se je učenec vpisal po izreku ukrepa „izključitev iz srednje šole“, v skladu z navodilom, ki ga s soglasjem Vlade Kantona Sarajevo sprejme Ministrstvo, in sicer v skladu s 95. členom, odstavek (8) Zakona.“
Torej, na podlagi določb Zakona in Pravilnika, ki so bile prej navedene, ne more biti nikakršnega dvoma, da je učencu za hujšo kršitev učeniške dolžnosti mogoče izreči ukrep „izključitev iz srednje šole“ in da se takšen ukrep lahko izreče pred izdelavo IPP in IPB.
Še več, v primeru, ko je učencu izrečen ukrep „izključitev iz šole“, IPP in IPB izdela in izvaja šola, v katero se učenec vpiše, potem ko je bil izključen iz šole, kjer je storil kršitev hujše učeniške dolžnosti.
Zato se postavlja vprašanje, iz katerih motivov in razlogov ministrica Hota-Muminović zavestno napačno interpretira povsem jasne določbe Zakona in Pravilnik, ki ga je sama sprejela.
Čas bo pokazal, ali bo takšen odnos ministrice Hota-Muminović do problema vrstniškega nasilja dodatno spodbujal to neželeno družbeno pojav in privedel do novih in še hujših oblik vrstniškega nasilja.
Če želimo prihodnost graditi na mladih, potem je prvi korak v tej smeri, da mladim zagotovimo varno in spodbudno okolje za razvoj njihove osebnosti in njihovih potencialov.
Ministrica Hota-Muminović pa je s svojim pristopom k problemu vrstniškega nasilja pokazala, da ne more biti del takšnega projekta za prihodnost.
(D.K.)
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
