Milorad, dok je tvoj um ukraden s mržnjo, državljani RS se zdravijo v svobodnem Sarajevu

Nekje skoraj ob istem času, ko je v RS divjala histerija glede incidenta na glavni sarajevski promenadi, ulici Ferhadija, kjer sta bili dve trgovini politi z rdečo barvo in na katerih je bilo napisano 4S, čeprav storilci še niso znani, je v krog Kliničnega centra Univerze v Sarajevu prispelo vozilo Bolnišnice Srbija.

Čeprav ti dve stvari nista in ne bi smeli biti povezani, ju moramo dati v isto poved zaradi tega, kar smo med dnevom slišali iz Banja Luke o Sarajevu in njegovih državljanih.

Tako je Milorad Dodik med dnevom pozval „vsa naša podjetja - zaprite svoje trgovine. Obstaja delo tudi izven Sarajeva.”

Vendar pa državljanom RS hkrati ni naročil, naj se ne zdravijo v tem istem Sarajevu in da lahko zdravstveno storitev dobijo v Vzhodnem Sarajevu. Pacientom pa je jasno, da ne morejo, in to so občutili pri najtežjih diagnozah, ko so bili napoteni na zdravljenje v Fočo. Nizke plače, pomanjkanje opreme in delovnih pogojev so mnoge zdravnike in medicinsko osebje prisilili, da zapustijo zdravstveni sektor RS in preidejo na delo v Sarajevo, ne le v zasebne, ampak tudi v javne zdravstvene ustanove in bolnišnice. 

Takšne pozive je Milorad Dodik naslavljal na zaposlene Srbe v državnih institucijah februarja in marca 2025, ko je potekal napad na ustavni red. Le peščica zvestih ga je poslušala, vendar pa tisto, kar je očitno bil poskus rušenja državnih institucij, še posebej pravosodnih (Sodišče in tožilstvo BiH ter VSTV) in razpihovanje nacionalne sovražnosti, za tožilstvo BiH in tožilko Vedrano Mijović ni bilo dovolj, zato je bil sprejet sklep o neizvedbi preiskave zoper Dodika in druge. Zato danes Dodik prosto izreka žalitve na račun Bošnjakov, muslimanov, Islamske skupnosti BiH, ker je začutil, da ne bo imel nikakršne sankcije. Njegov primer pa sledijo tudi drugi kadri, tako tisti iz SNSD-ja, kot tudi spremljevalni sateliti, pa tudi nekaterih opozicijskih strank.

Leta se licitira s številom zaposlenih v Sarajevu, tako v institucijah BiH kot v zasebnih podjetjih, ki živijo v entiteti RS. Čeprav se zaveda, da je veliko ljudi odvisnih od dela v Sarajevu, Dodik ne neha širiti sovraštva, zato redno prešteva tudi Bošnjake, ki se priseljujejo v Lukavico in Vzhodno Sarajevo, kjer so že zabeleženi incidenti, ki ponovno prebujajo travme 90. let in krvave agresije.

Nič manj travmatično niti za državljane Sarajeva ni bilo izpisovanje 4S na izlogu ene od trgovin, v neposredni bližini “Sarajevske vrtnice”, kraja, kjer je 27. maja 1992. srbski agresor izstrelil granate, pri čemer je umrlo 26 in bilo ranjenih 108 državljanov Sarajeva, ki so tisto jutro stali v vrsti za kruh. 

Ko so oboroženi srbski vojaki leta 1992 vdrli v naselje Dobrinja, so svoj “uspeh” označevali z enakim simbolom, ki je Sarajevčane presenetil zjutraj 15. maja.

O strpnosti, ki sta jo Sarajevo in njegovi državljani pokazali do svojih sosedov, še danes pričajo bogomolje, ki so bile varovane in ohranjene med obleganjem, pa tudi danes, ko je Sarajevo odprto za vse, ki ga obiščejo, celo za tiste manj dobronamerne ali tiste, ki v njega prihajajo z sovraštvom. Še se spominjamo posnetka starejšega moškega, ki je iz ene od sarajevskih čevapčičarn dvignil tri prste, ko je videl, da ga snema kamera ene od televizij.

Ne bomo naštevali vseh podjetij, ki iz RS delajo v Sarajevu ali imajo svoja predstavništva, niti ni cilj etiketirati kogar koli, vendar je na primer zanimivo, da dve podjetji iz Banja Luke že vrsto let držita oglaševalski prostor na in v vozilih javnega mestnega prometa, LED zaslon v krogu GRAS-a, brez omejitev pri oglaševanju. Tako se v Sarajevu vozimo v trolejbusu z reklamami hrvaškega piva, hercegovinskega vina, raznih stavnic, igralnic, na kar Ministrstvo za promet KS nima nobenega vpliva, čeprav je podpisnik pogodbe.

In po kdo ve kolikokrat ne bi smelo Sarajevo nikomur več kazati svoje odprtosti, temveč ravno nasprotno. Tisti, ki širijo sovraštvo in želijo izzvati konflikte, bi morali biti ustrezno sankcionirani in pozvani k odgovornosti.