Logor smrti: Obletnica zaprtja Manjače, skozi katero je šlo več kot 5.000 žrtev

(Patria) - Preživeli logoraši in družine ubitih so obeležili 31. obletnico začetka razpustitve logora Manjača pri Banjaluki, skozi katerega je šlo preko 5.000 logorašev pretežno bošnjaške in hrvaške, deloma pa tudi srbske narodnosti.

Predsednik Zveze logorašev v BiH Seid Omerović je izjavil, da za populacijo logorašev danes poseben problem predstavlja neobstoj zakona o zaščiti žrtev vojne torture v FBiH, čeprav so bili letos doseženi določeni premiki.

Omerović je poudaril, da je v zadnjih nekaj letih izostala institucionalna podpora, in izrazil upanje, da bo ta kmalu postala konkretnejša.

Člani Zveze logorašev so po obeležitvi obletnice v Manjači obiskali tudi množična grobišča v Ključu, jamo Bunarevi, v kateri so avgusta 2000, po prijavi prebivalke tega kraja Borke Ožegović, ki je bila nato ubita, našli in sestavili ostanke 23 ubitih logorašev s področja vasi Humići pri Ključu.

Kasnejša preiskava člana Inštituta za iskanje pogrešanih oseb BiH Jasmina Odobašića je potrdila, da to število žrtev ni dokončno ter da je treba ponovno opraviti kakovostnejšo ekshumacijo žrtev Bunareva, pri čemer ga je preprečila smrt marca leta 2023.

Za dokazane vojne zločine v logoru Manjača so bili obsojeni le nekateri glavni zločinci na 130 let zapora, medtem ko je zločin nad jamo Bunarevi, pa tudi umor priče Borke Ožegović, do danes ostal nerazjasnjen.

Omerović je dejal, da bodo zaradi teh, pa tudi vseh drugih razlogov, ter zaradi boja za izgradnjo kakovostne družbe in močnih državnih institucij, Zveza logorašev v Bosni in Hercegovini skupaj s svojimi članicami pomnila in opominjala na žrtev logorašev po vsej državi ter nenehno prispevala k boju za to resnico in pravico ter končno za ustrezen tretma.

Torture v logoru Manjača, ograjenem z bodečo žico in minskimi polji, v bližini katerega so našli tudi množična grobišča, je prestalo več kot 5.000 logorašev pretežno bošnjaške in hrvaške, deloma pa tudi srbske narodnosti.

Ustanovljen na vojaškem poligonu nad Banjaluko za pridržanje ujetih oseb z bojišč v sosednji Republiki Hrvaški že leta 1991, je bil naknadno uporabljen za zapiranje logorašev iz Ključa, Sanskega Mosta, Prijedora, Kotor Varoši, Doboja, Mrkonjić Grada, Šipova, Banjaluke.

Takratni zunanji minister Republike Francije Bernard Kouchner je avgusta 1992 obiskal ta logor in svet seznanil s torturami v logoru Manjača, ter je eden najbolj zaslužnih za prvo razpustitev in zaprtje tega logora.

Kmalu po tej prvi razpustitvi je bil logor ponovno odprt, vendar takrat za logoraše s področja po vsej Bosni in Hercegovini.