Lažna skrb Trojke za Bošnjake: Pohitijo podaljšati delovno dobo upokojencem v policiji, a ne rešiti drugih težav

Napisala: Amra Vrabac

Kolegij predstavniškega doma PS BiH bo na današnji seji določil pristojni odbor za obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o policijskih uslužbencih Bosne in Hercegovine, katerega predlagatelji so poslanci strank Trojke Nihad Omerović (NIP), Jasmin Imamović (SDP BiH) in Predrag Kojović (Naša stranka), ki na seji tega doma 12. decembra ni dobil podpore ne za nujno ne za skrajšano proceduro, temveč gre v redno proceduro.

Na tej seji je v razpravo o nujnosti, čeprav se je deloma govorilo tudi o sami vsebini zakona, vključilo veliko število poslancev tako iz vladne kot opozicijske strani, ki so imeli pripombe na besedilo zakona, določbe, s katerimi bi se ugodilo visokopozicioniranim policijskim uslužbencem v državnih agencijah, da bi jim se podaljšal delovni vek, medtem ko policisti na nižjih položajih bistveno ne bi pridobili s sprejetjem sprememb zakona.

Morda je to najslikoviteje pojasnil poslanec Jasmin Emrić (NES), ki je poudaril, da policist nima motivacije delati do 60. leta starosti, ko se njegova plača in pokojnina, ki bi jo prejel po 40 letih staža, ne bi bistveno razlikovali. V tem kontekstu so sporne tudi spremembe in dopolnitve zakona o plačah in nadomestilih v institucijah BiH istih predlagateljev in predlagani koeficienti.

Glede zakona o policijskih uslužbencih so sindikati vseh treh policijskih agencij (SIPA, GP BiH in DKPT) zavzeli stališče, da predlagane spremembe niso sprejemljive. Predlagatelji so prvotni predlog popravili s 65 na 60 let starosti, vendar to za sindikate in policijske uslužbence ni sprejemljivo.

Sindikat SIPA-e je v preteklih dneh izvajal posvetovanja med člani, v petek pa so se oglasili s sporočilom, v katerem so navedli, da so od predlagateljev zahtevali, da se starostna meja zniža na 55 let, kar so predlagatelji zavrnili. Kompromisna rešitev bi morala biti 57 let.

„19. 12. 2025. leta je članstvo Sindikata SIPA-e z izjavo v anketi ali na zasedanju podružnice zavrnilo predlog, ki ga je pripravil upravni odbor, na podlagi česar je bilo sklenjeno, da Sindikat SIPA-e ostaja pri prejšnji zahtevi, da je treba opraviti analizo celotnega zakona o policijskih uslužbencih in v najkrajšem možnem času celotno besedilo poslati v parlamentarno proceduro.“

Sindikat SIPA-e je s posvetovanji odprl vprašanje drsnih činov, hitrejšega napredovanja in koeficientov za obračun pokojnin, vendar so predlagatelji takšne spremembe zavrnili.

Kaj je počela Komisija za obrambo in varnost?

Nenadna skrb treh predlagateljev sprememb in dopolnitev zakona je bila poskušana predstaviti kot „skrb za množičen odhod policijskih uslužbencev v pokoj, predvsem Bošnjakov“. Vendar je Imamović tudi predsednik Skupne komisije za obrambo in varnost. Več kot dve leti in pol ni nikoli povabil sindikatov na sejo, da bi iz prve roke slišal, kakšni so problemi policijskih uslužbencev. Imamović se nikoli ni odzval niti na dopis Sindikata SIPA-e iz maja letos, ko je bila zahtevana institucionalna zaščita sedmih policijskih uslužbencev SIPA-e, ki jih MUP RS bremeni za kazniva dejanja, ker so ravnali v skladu s svojimi pooblastili in Zakonom o SIPA-i, ko so poskušali Miloradu Dodiku v Lukavici izročiti nalog za aretacijo, pri čemer so jih preprečili pripadniki MUP RS.

Ista komisija se ni pretirano zanimala niti za stanje v SIPA-i po tem, ko je Darko Ćulum 18. marca odstopil in pooblastil več oseb za vodenje SIPA-e, nato pa se je nenadoma vrnil 14. julija.

Če bi bili Imamović, Omerović in Kojović tako zaskrbljeni za stanje v treh državnih agencijah, zakaj na seje komisije niso bili povabljeni direktorji, ki so odgovorni za kadrovsko zasedenost. Komisija, Ministrstvo za varnost BiH in Svet ministrov BiH bi morali poznati stanje v policijskih agencijah, prav Svet ministrov pa na koncu odobri načrt sprejema kadetov v te agencije.

Zakaj Imamović kot predsednik komisije ali kot poslanec ni zahteval uradnih podatkov o projekciji upokojevanja in zaposlovanja v teh treh državnih agencijah, temveč so predlagatelji predstavili le podatke o upokojevanju, ki so bili takoj demantirani in ne ustrezajo dejanskemu stanju.

Čeprav se v celotno zgodbo niso vključevali direktorji teh agencij, se je v petek vendarle oglasila Državna agencija za preiskave in zaščito.

SIPA trenutno zaposluje 720 ljudi, od tega 519 policijskih uslužbencev, od čina policista do čina glavnega generalnega inšpektorja policije. Od tega je 38 samostojnih inšpektorjev, od tega 18 Bošnjakov, 12 Srbov in osem Hrvatov, ki lahko v zelo kratkem času zapolnijo prosta mesta, torej na način in po postopkih, ki so veljali tudi v preteklem obdobju napredovanja, saj so bili sedanji upokojeni uslužbenci samostojni inšpektorji, ko so takratni glavni inšpektorji izpolnili pogoje za upokojitev in ko so bili upokojeni.

Glede na to, da predlagatelji iz Trojke niso predložili podatkov o zaposlovanju v SIPA-i, je bilo v obdobju od 2020. do 2025. leta preko razpisanih in izvedenih zunanjih oglasov za čin mlajšega inšpektorja in policista v delovno razmerje sprejetih 144 policijskih uslužbencev. V letu 2025 je bil izveden razpis in sprejetih je bilo 28 policijskih uslužbencev v činu policista in mlajšega inšpektorja, nadaljevanje zaposlovanja mladih kadrov pa se nadaljuje tudi v letu 2026.
Iz SIPA-e sklepajo, da prenehanje delovnega razmerja na podlagi upokojitve in po drugi podlagi v skladu z zakonom ne bo vplivalo na funkcionalnost agencije.

„Menimo, da je vsaka sprememba kateregakoli zakona, ki se neposredno nanaša na agencijo, brez posvetovanja z agencijo, slaba, saj se manipulira predvsem z netočnimi podatki in predlagajo zakonske rešitve, ki bodo negativno vplivale na delovanje agencije. Tako bi sprejetje zakonskih rešitev, ki bi zaposlenim omogočile, da ostanejo v delovnem razmerju več let po izpolnitvi pogojev za upokojitev in da takšno bivanje izključno odvisno od volje zaposlenega, ustvarilo pravno negotovost, neenako in nepravično ravnanje, onemogočilo bi napredovanje v službi in vrsto drugih negativnih posledic. Na takšen način bi se onemogočil tudi sprejem novih policijskih uslužbencev, saj se ne bi mogla sprostiti delovna mesta v začetnih činoh,“ je sporočeno iz SIPA-e, kar kaže tudi na neozbiljnost predlagateljev, ki so se pavšalno lotili teh sprememb in dopolnitev zakona.

Trojka noče mladih v policiji

Poslanci Trojke so s takšnim ravnanjem poslali tudi sporočilo mladim, ki so želeli postati policijski uslužbenci, da jih sistem ne potrebuje, saj so jim bolj potrebni „določeni“ upokojenci.

Čeprav iz SIPA-e niso posredovali podatka, koliko policijskih uslužbencev se bo upokojilo med letom 2026, naj bi po informacijah Patrije šlo za skupno 56 uslužbencev, od tega jih deset nima vplačanega celotnega delovnega staža, zato je njihova upokojitev vprašljiva. Torej, ne gre za kakšnih sto delovnih mest, temveč za število, ki se ga z rednim razpisom zelo lahko nadomesti.

Zadnja seja Skupne komisije za obrambo in varnost BiH je potekala 26. novembra, na kateri je bila obravnavana delegatska pobuda Kemala Ademovića, s katero se od Sveta ministrov BiH, še posebej od Ministrstva za varnost BiH, zahteva nujno sprožitev postopka za razširitev zmogljivosti Agencije za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov AEPTM za najmanj 100 udeležencev v roku treh mesecev od dneva sprejetja te pobude. Čeprav je Ademović večkrat v zadnjih dveh letih poskušal zagotoviti razširitev zmogljivosti te agencije, se to še ni zgodilo, niti se Svet ministrov BiH ni resno ukvarjal s tem vprašanjem niti s stanjem v treh državnih agencijah.

Odgovornost za to nosita tudi namestnik ministra za varnost Ivica Bošnjak, ki celo leto 2025 vodi ministrstvo, direktorja SIPA-e, DKPT-a in Granične policije BiH, kjer je najbolj izražen problem z manjkajočimi policijskimi uslužbenci.

Sprejetje polovičarskih rešitev, ki ne bodo imele učinka na napredovanje, sprejem novih policijskih uslužbencev, ne bo prineslo ničesar. Še posebej zato, ker s spremembami policijskih uslužbencev ne zavezujejo k ostanku v delovnem razmerju, temveč k prostovoljni vložitvi vloge vodji.

Koliko Svet ministrov BiH ne razume policijskega dela, pa kaže tudi to, da na seji 16. decembra niso sprejeli odločitve o imenovanju Odbora za pritožbe policijskih uslužbencev, ki sprejema končne odločitve o pritožbah policijskih uslužbencev. Tisti, ki so bolj seznanjeni, trdijo, da Trojka ne bo podprla imenovanja Odbora, dokler ne bodo sprejete spremembe zakona o policijskih uslužbencih, ki so jih predlagali poslanci Trojke. Največjo škodo utrpijo prav policijski uslužbenci, ki bi se kmalu lahko znašli tudi na protestih pred stavbo Parlamentarne skupščine BiH.