La Repubblica: NATO izgublja potrpljenje z Rusijo, na tajnem sestanku omenjena možnost neposredne intervencije

Patria
AutorPatria
19:23
Podijeli:
La Repubblica: NATO izgublja potrpljenje z Rusijo, na tajnem sestanku omenjena možnost neposredne intervencije

(Patria) - Članice Nata so se "v zaupnem tonu" in "brez uradnih objav" dogovorile o "rdečih ali zadnjih mejah potrpljenja", ki jih ne morejo prestopiti v primeru močnega ruskega napredovanja v Ukrajini, ter groženj, ki bi jih v tem primeru Rusija "naslovila" na države na prvi obrambni liniji.

Na tem sestanku je bila obravnavana tudi možnost neposredne intervencije Severnoatlantske zveze v vojni v Ukrajini, oziroma možen neposreden spopad z Rusijo, piše italijanski časnik La Repubblica, sklicujoč se na svoje zaupne vire, poroča Jutarnji list.

Načelni načrt

Vendar pa se "poudarja, da Nato ne razvija nikakršnih operativnih načrtov" v zvezi s tem. Toda, po tem "načelnem načrtu", omenjeno zadeva grožnjo ruskega napredovanja v Ukrajini, oziroma možen "poraz Kijeva", s posebnim poudarkom na tem, da v vojno vstopi "tretja država", oziroma Belorusija.

Spomnimo, da je Rusija tam razporedila svoje sile, da razmešča tudi svoje jedrsko orožje, in da je z območja Belorusije obstreljevala cilje v Ukrajini ter da se stalno ugiba/predvideva, da bi se iz Belorusije, pa tudi ob sodelovanju beloruske vojske, lahko izvedel napad na Kijev ali Harkov.

Na tem srečanju je bilo navedeno, da ukrajinska vojska v celoti ne nadzoruje meje z Belorusijo, kar lahko omogoči ruskim silam, da ustvarijo koridor med Ukrajino in Belorusijo.

Nedavno je v svojem nagovoru narodu Putin dejal, da želi ustvariti "sanitarno cono" med Rusijo in Ukrajino, in glede na pomen Belorusije za Moskvo, tudi to ni izključeno.

Kot navaja La Repubblica, "bo takrat Minsk neposredno vključen v vojaški spopad", "njegove sile in arzenal pa bodo odločilnega pomena za Moskvo".



Zato bi takšen "scenarij" lahko okrepil dejanja Nata v korist Ukrajine, navaja članek.

Dolgo "mejo potrpljenja" je mogoče razdeliti na dve "liniji" - prva je možna ruska provokacija proti baltskim državam in Poljski (kar celotni stvari daje bolj dramatičen ton, saj gre za članice Nata, ki so zdaj najpomembnejši segment severovzhodnega krila Nata), druga pa je "ciljani napad na Moldavijo", oziroma ogrožanje te male postsovjetske republike.

Rusija je že večkrat neposredno naslovila grožnje Moldaviji, oziroma sedanji proevropski vladi in predsednici (spomnimo, Bruselj je odprl pogajanja o članstvu), in jo nenehno obtožuje, da "ogroža" varnost proruskega paradržavnega ozemlja Pridnestrovje.

Dejansko je eden od prednostnih ciljev Rusije v vojni proti Ukrajini tudi zavzetje Odese, saj bi s tem ne le nadzorovala celotno obalo Črnega morja, ampak bi dosegla mejo Moldavije, s čimer bi postala neposredna grožnja najpomembnejšim jugovzhodnim članicam Nata - Romuniji in Bolgariji.

K temu se je povezal tudi intervju vodje demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Hakeema Jeffriesa na CBS-u, ki je dejal, da imajo ZDA obveznost še naprej podpirati Ukrajino, saj bi se "v primeru njenega poraza" morale neposredno vmešati.

Tudi ZDA bi se morale vmešati

- Ne smemo dovoliti, da Ukrajina pade, saj v tem primeru obstaja realna možnost, da bi se Amerika morala vmešati v spopad, in to ne le z našim denarjem, ampak tudi z vojaškimi silami - je dejal Jeffries.

Po njegovih besedah je problem v tem, da je cilj Vladimira Putina ponovna vzpostavitev SZ, kar pomeni, da je postal neposredna grožnja postsovjetskim državam, še posebej tistim, ki so v Natu ali želijo postati njegove članice.

Jeffries opozarja, da se Putin v primeru uspeha v Ukrajini zagotovo ne bo ustavil samo pri tem in zato je treba biti pripravljen.

Spomnimo, da je Velika Britanija nedavno "dovolila" Ukrajini, da uporabi njeno orožje tudi za napade na vojaške cilje na ozemlju Rusije, še posebej zato, ker Rusija v zadnjem času obstreljuje ukrajinsko energetsko in komunalno infrastrukturo.

Takoj po teh napovedih je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz svojemu generalštabu, naj začne priprave na vaje "ruskih jedrskih sil", oziroma, kot piše provladna agencija Ria novosti, se manevri pripravljajo, da bi preverili "bojno pripravljenost ruskih nestrateških ali taktičnih jedrskih sil pri izpolnjevanju vojaških nalog".

Vaje se, kot navaja rusko obrambno ministrstvo, izvajajo "kot odgovor na provokativne izjave in grožnje zahodnih uradnikov", poleg tega pa se omenjajo izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da bo dovolil pošiljanje francoskih sil v Ukrajino, če bo prejel prošnjo iz Kijeva.

Vendar pa so številne članice zavezništva, vključno z Nemčijo, takoj zavrnile to "idejo", zavrnil pa jo je tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, možnost pošiljanja bojnih sil Nata v Ukrajino.

Putinova tiskovna predstavnica Dmitrij Peskov je pojasnil, da so vaje jedrskih sil povezane z "brez primere naraščanjem napetosti" zaradi spopada z Ukrajino, navaja moskovski Kommersant.

Spomnimo tudi, da so se v vzhodnih delih Evrope začele velike vojaške vaje (največje od leta 1988), na katerih se izvaja obramba pred ruskimi napadi na zavezniško ozemlje.

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija