(Patria) - Dejstvo je, da so v primeru vložitve pritožbe na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi "Kovačević proti BiH" najbolj tihe tiste politike, ki so bile v svoji kritiki najglasnejše v zvezi s ponovnim pregledom sodbe za genocid v zadevi "BiH proti Srbiji in Črni gori".
Ta "grobna tišina" je najboljša potrditev licemernosti prav takšnih politik, poudarja pravni strokovnjak Sifet Kukuruz.
Ocenjuje, da moč kritike teh politik v primeru ponovnega pregleda tožbe za genocid in globina tišine v primeru vložitve pritožbe na sodbo v zadevi "Kovačević proti BiH" kaže vso razkošnost njihove hinavščine.
"Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice razveljavijo učinke agresije na RBiH in vsako izpodbijanje takšnih sodb, še posebej pa tisto, ki ga sponzorira politično vodstvo države, ki je izvedla agresijo na RBiH, predstavlja dejansko nadaljevanje agresije."
Vendar pa bi moralo državljane BiH še posebej skrbeti tudi vključevanje nekaterih politik v BiH v službo agresije in zločinov.
Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice je prizadevanje za razveljavitev zločina, pritožba na sodbo pa poskus, da bi samemu zločinu in njegovim rezultatov zagotovili pravno obliko in veljavnost.
Vložitev pritožbe na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice razveljavlja deklarativno in skrajno hinavsko zavzemanje za državljansko državo BiH tistih politik, ki so danes na oblasti, in ki so se zelo pogosto javno opredeljevale in razglašale za pionirje državljanske ideje.
Kot se pogosto zgodi skozi zgodovino, se tudi danes potrjuje resničnost misli, da vsaka ideja, koncept, platforma in program, bolj spominja na ljudi, ki jih izvajajo, kot na ideje in načela, ki jih razglašajo in na katera se sklicujejo.
Tako tudi danes tukajšnji pionirji državljanske ideje, liberalizma in človekovih pravic postajajo grobarji prav te ideje.
Očitno je, da je glavni cilj vložitve pritožbe na sodbo v konkretnem primeru ohranitev posledic agresije, genocida, etničnega čiščenja in drugih oblik množičnih zločinov, storjenih v BiH.
Glede na dejstvo, da sodba odpravlja posledice agresije in zločinov iz pravnega obstoja, je jasno, da so politike, ki temu nasprotujejo, s pritožbo ali s prešutnim odobravanjem njene vložitve, na stališču, da je treba zločin nagraditi s vzpostavitvijo organizacije države, ki neguje duh zločina.
Vložitev pritožbe potrjuje zavezanost politik, ki so jo sponzorirale, pa tudi politik, ki so izvedle njeno vložitev, daytonskim rešitvam.
Pritožba je jasen dokaz nasprotovanja evropski perspektivi BiH in zanikanja bruseljskih rešitev, kar kaže, da v BiH, pa tudi v njenem neposrednem okolju, obstajajo, živijo in čakajo na svojo novo priložnost politike, katerim so daytonske "rešitve" pravno in civilizacijsko sprejemljive.
Politike, ki so se opredelile za vložitev pritožbe, so izkazale nedvoumno podporo in zavezanost rešitvam, ki so rezultat zločinov in protipravne uporabe sile.
Tako se v konkretnem primeru pritožba na sodbo namesto pravnega sredstva izkaže kot nadaljevanje terapije, katere končni cilj je evtanazija BiH.
Vendar pa sta BiH in njeni državljani, pa tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, do sedaj pokazali, da imajo moč poraziti sile teme in mraka, ne glede na njihov lažni sijaj, kar bo nedvomno tako tudi v tem primeru, saj Evropsko sodišče odloča na podlagi evropskega prava, ne evropske politike.
Kljub temu je pomembno, da zgodovina zabeleži in svoj pečat pusti na politikah, ki so bile nasprotniki BiH kot moderne evropske države", je navedel Kukuruz.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
