Kukuruz: (Ne)temeljit postopek izbire v Ustavno sodišče BiH

Napisal: Pravni strokovnjak Sifet Kukuruz

Tudi če bi Mirjani Marinković-Lepić uspelo sklicati sejo Predstavniškega doma Parlamenta Federacije BiH v skladu s poslovnikom in če bi Mladenu Boškoviću uspelo zagotoviti potrebno večino v Komisiji za izbiro in imenovanje ter ponarejen poročilo o (ne)sklicani seji te komisije, s pomočjo koperfieldskih veščin, ga narediti pravno veljavnega, česar ne more, bi bila izbira Marina Vukoje v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine nujno protiustavna.

Protiustavna bi bila izbira kateregakoli drugega od 10 kandidatov na podlagi Javnega razpisa iz leta 2022.

Zakaj?

Zato, ker so bile v samem postopku storjene nepravilnosti, ki onemogočajo, da bi bila izbira sodnika Ustavnega sodišča BiH opravljena v skladu s poslovnikom Predstavniškega doma Parlamenta FBiH, in s tem tudi na ustavni način.

Torej, sklic seje Predstavniškega doma v skladu z določbami poslovnika, kar je že postala misija nemogoče za Mirjano Marinković-Lepić, pa tudi zapolnjevanje Komisije za izbiro in imenovanje s primernimi člani, ne more zagotoviti ustavnosti izbire sodnika Ustavnega sodišča BiH, ali je to Marin Vukoja ali kdorkoli od skupno 10 kandidatov s predložene rang liste.

Poglejmo po vrsti.

Javni oglas ni bil objavljen v skladu z Odločbo Predstavniškega doma o postopku izbire sodnikov Ustavnega sodišča BiH, ki jih izbira Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, št. 01-02-1010/04 z dne 17. 1. 2005. Namreč, točka V omenjene odločbe določa, da se javni oglas objavi v Uradnem listu Federacije BiH in Uradnem glasniku Republike Srbske ter v najmanj dveh najtiražnejših dnevnih časopisih v Bosni in Hercegovini.

Ker je bil javni oglas, poleg omenjenih entitetskih uradnih glasilih, objavljen v dnevnikih „Dnevni avaz“ in „Večernji list“, je jasno, da zgoraj omenjena obvezujoča določba odločbe Parlamenta FBiH o objavi v dveh najtiražnejših časopisih na ta način ni bila spoštovana, kar je že samo po sebi dovolj, da se izpodbije pravna veljavnost izvedenega razpisnega postopka.

Glede na dejstvo, da v skladu s členom VI/1 a) Ustave BiH štiri člane v Ustavnem sodišču BiH izbira Predstavniški dom Parlamenta Federacije BiH, pri čemer sta etnična pripadnost ali kraj prebivališča kandidata za sodnika popolnoma pravno nepomembna, je jasno, da objava javnega oglasa v dveh najtiražnejših dnevnih časopisih na celotnem ozemlju BiH ima poudarjen pravni pomen.

Kršitev tega elementa odločbe Predstavniškega doma Parlamenta FBiH resno ogroža načelo javnosti in preglednosti postopka izbire sodnika Ustavnega sodišča BiH. Usmerjanje objave javnega oglasa v dnevni časopis, ki ni drugi najtiražnejši dnevni časopis na celotnem ozemlju države BiH, oziroma objava javnega oglasa v dnevnem časopisu, ki se distribuira na delu državnega ozemlja, kjer je pretežno zastopano prebivalstvo ene etnične skupnosti, resno spodkopava ustavno načelo enakosti vseh državljanov BiH.

To ustavno načelo je dodatno resno ogroženo tudi z dejstvom, da je bilo v nasprotju s poslovnikom Predstavniškega doma ogroženo tudi prosto dostopanje do sej Komisije za izbiro in imenovanje ter sej Delovne skupine za izvajanje postopka izbire sodnika Ustavnega sodišča BiH, ki ga izbira Predstavniški dom Federacije BiH. Praktična negacija tega ustavnega načela, pa tudi kršitev poslovnika Predstavniškega doma, se je zgodila v primeru odrekanja pravice članu akademske skupnosti s Pravne fakultete Univerze v Sarajevu, višjemu asistentu Harunu Išeriću, da prisostvuje seji Delovne skupine, na kateri so bili intervjuvani prijavljeni kandidati, o čemer je omenjeni v obliki posebnega dela z naslovom „Napake v postopku izbire novega sodnika Ustavnega sodišča BiH iz Federacije BiH“ podal posebno oceno. To delo je javno dostopno in ga je mogoče enostavno najti z iskanjem po internetu.

Druga napaka, ki je bila storjena, je sprejetje odločbe o imenovanju Delovne skupine za izvajanje postopka izbire sodnika Ustavnega sodišča BiH, ki ga izbira Predstavniški dom Federacije BiH, št. 01-02-990/22-1 z dne 6. 6. 2022 (z naknadnimi spremembami z dne 26. 1. 2023), v nasprotju s poslovnikom Predstavniškega doma.

Poslovnik Predstavniškega doma, ki predstavlja ustavno kategorijo in je kot takšen zavezujoč tudi za Predstavniški dom Parlamenta FBiH, določa možnost, da Predstavniški dom imenuje izključno stalna in občasna delovna telesa, ne pa delovnih skupin. Poslovnik izrecno določa, da lahko stalno ali občasno delovno telo za proučevanje posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja, sestavljanje poročil in pripravo zakonov ali drugih splošnih aktov ustanovi delovno skupino.

V konkretnem primeru je v nasprotju s poslovnikom Delovno skupino s svojo odločbo imenoval Predstavniški dom, ne pa Komisija za izbiro in imenovanje kot stalno delovno telo Predstavniškega doma. V skladu z določbami poslovnika Predstavniški dom nima pristojnosti, da za potrebe stalnega ali občasnega delovnega telesa imenuje delovno skupino. Pomembno je tudi dejstvo, da poslovnik Predstavniškega doma izrecno določa možnost imenovanja stalnih delovnih teles izključno z odločbo Predstavniškega doma ali pa njihovo ustanovitev neposredno s poslovnikom, medtem ko se občasna delovna telesa lahko imenujejo le s sklepom. V konkretnem primeru je Delovna skupina, čeprav ne spada ne med stalna ne med občasna delovna telesa, v nasprotju s poslovnikom, imenovana z odločbo Predstavniškega doma.

Tretja napaka je dejstvo, da je s točko III Odločbe Predstavniškega doma Parlamenta Federacije BiH o postopku izbire sodnikov Ustavnega sodišča BiH, ki jih izbira Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, št. 01-02-1010/04 z dne 17. 1. 2005, izrecno določeno „Za izvajanje predpisanega postopka bo Komisija za izbiro in imenovanje Predstavniškega doma Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine ustanovila posebno Delovno skupino“. Vendar pa je v nasprotju s to odločbo Predstavniškega doma in v nasprotju s poslovnikom sam Predstavniški dom s svojo odločbo št. 01-02-990/22-1 z dne 6. 6. 2022, z naknadnimi spremembami z dne 26. 1. 2023, imenoval Delovno skupino za izvajanje razpisnega postopka.

Četrta napaka se kaže v kršitvi poslovnika Predstavniškega doma v delu, ki določa, da delovna telesa, ki jih imenuje Predstavniški dom, „dajejo mnenja, predlagajo in poročajo Predstavniškemu domu o vprašanjih iz svojega delovnega področja“. To pomeni, da bi Delovna skupina, ki jo je imenoval Predstavniški dom, pod pogojem, da s tem ne krši poslovnika (in ga krši), bila dolžna poročilo o svojem delu in svoj predlog za izbiro predložiti neposredno Predstavniškemu domu, ne pa Komisiji za izbiro in imenovanje. Vendar pa je Delovna skupina sestavila poročilo in ga predložila Komisiji za izbiro in imenovanje, ne pa Predstavniškemu domu, kot to določa poslovnik.


Peta napaka je v dejstvu, da je Delovna skupina pri svojem delovanju presegla svoje pristojnosti oziroma da je izvajala dejanja, ki ji niso bila dodeljena. Namreč, točka IV Odločbe Predstavniškega doma Parlamenta Federacije BiH o postopku izbire sodnikov Ustavnega sodišča BiH, ki jih izbira Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, št. 01-02-1010/04 z dne 17. 1. 2005, natančno opredeljuje nalogo Delovne skupine, ki obsega „ugotoviti besedilo javnega razpisa, pregledati prispele kandidature in ugotoviti, ali izpolnjujejo formalne pogoje, opraviti razgovor z vsakim kandidatom, sestaviti rang listo glede na njihove sposobnosti“.

Tako jasno in natančno opredeljena naloga ne obsega pravice Delovne skupine, da v entitetskih uradnih glasilih in dveh najtiražnejših dnevnih časopisih v BiH objavi besedilo Javnega oglasa za izbiro enega sodnika Ustavnega sodišča BiH, prav tako pa je v preambuli besedila Javnega oglasa navedeno, da ga objavlja Delovna skupina, ne pa Predstavniški dom Parlamenta FBiH ali Komisija za izbiro in imenovanje. Seveda, med ugotavljanjem besedila javnega razpisa in njegovo objavo obstaja pomembna pravna razlika in za izvedbo vsakega od teh dejanj mora obstajati izrecna pooblastila oziroma pravna podlaga.

Po zgoraj naštetih napakah v postopku je jasno, da bi bila izbira Marina Vukoje za sodnika Ustavnega sodišča BiH, pa tudi kateregakoli drugega od 10 kandidatov, ki se nahajajo na rang listi, protiustavna. V kontekstu napak, ki so bile že storjene v prejšnjih fazah postopka, vprašanje sklica seje Predstavniškega doma Parlamenta Federacije BiH in vprašanje sestave Komisije za izbiro in imenovanje, v pravnem smislu, postajata pravno nepomembna, oziroma taka dejanja dobivajo sekundarni pomen. Seveda, to bi imelo poseben pravni pomen, če bi se eventualno izvedla izbira nekoga od 10 kandidatov s sestavljene rang liste in če bi se sprožil postopek ocene ustavnosti takšne izbire.