KRIŽARSKO - FAŠISTIČNI POHOD Muhasilović za Patrijo: Načrt napada na Bosno ni od včeraj, Bošnjaki so problem, ker imajo lastno državo

(Patria) - Nisem presenečen nad tem, kar je pricurljalo s tajnega sestanka novembra 2021. med madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom in voditelji HDZ-ja BiH Draganom Čovićem.

Očitno je, in vsi, ki spremljajo politično situacijo v Bosni in Hercegovini, so lahko čutili, da gre za nekakšno agendo, ki jo je javnost poimenovala križarska agenda proti Bosni in Hercegovini, pa tudi proti Bošnjakom kot narodu - je za Novinsko agencijo Patria izjavil profesor mednarodnih odnosov in geopolitike Jahja Muhasilović.

Marginalizacija Bošnjakov

Vendar, pravi, ima to tudi svojo zgodovino, ni se nenadoma pojavilo od nikoder. Že dalj časa potekajo priprave na nekaj takega - da se Bošnjakom iz rok vzamejo politična orodja in da se preprosto marginalizirajo skozi nekakšne apartmajske režime, vsiljene Bosni in Hercegovini.

- Madžarska aktivno sodeluje pri tem, ne od včeraj, ampak že več kot desetletje. Spomnite se le njihovih diplomatov, ki so delali v Uradu visokega predstavnika (OHR), ki so nekoč v času Miroslava Lajčaka preprosto utrli pot vsemu temu, kar se danes dogaja.

In bili so ves čas ideološko naklonjeni, kot so tudi danes. Zdaj malo po malo prihajajo na dan vsi ti dokazi, ki jih čutimo tukaj v Bosni in Hercegovini - nam pove Muhasilović.

Poudarja, da je javnost takšno delovanje poimenovala križarsko arhitekturo in politiko do Bosne in Hercegovine, vendar bi jo on sam označil za križarsko-fašistično politiko.

Povezana novica: Snimak Szijjarta i Čovića: Mi smo za novi Izborni zakon, obojica se baziramo na kršćanskim vrijednostima!

- Seveda bi obravnavali krščanstvo kot religijo, če bi rekli, da je to temeljeno na krščanskih vrednotah. To je temeljeno na križarsko-fašističnih (ne)vrednotah do Bosne in Hercegovine, da se en narod in ena država na tak način izolira - opozarja Muhasilović.

V Evropi in na Zahodu na splošno, opozarja sogovornik, poteka tiha ideološka preobrazba, ki traja že več let. In zaostruje se iz razloga, ker se demografska slika Evrope spreminja, zato vsi desno usmerjeni evropski politiki postajajo vse bolj radikalni in agresivni pri vsiljevanju svoje agende.

- To ni izoliran primer, ki se vodi samo v Bosni in Hercegovini. Na ravni skoraj celotne Evrope imate krepitev te skrajne desnice iz razloga, ker so zaskrbljeni, da bi, kot sami pravijo, beli oziroma evropski kristjani nekoč demografsko postali manjšina, zato se postavlja vprašanje, kako dolgo bi lahko obstali kot civilizacija. In oni to vidijo kot nekakšno civilizacijsko križarsko vojno, ki jo morajo voditi na evropski celini - meni Muhasilović.

Muhasilović: Nisem presenečen nad tem, kar je pricurljalo s sestanka (Foto: Facebook)

Bošnjaki so problem, ker imajo državo

In razlog, zakaj so Bošnjaki in Bosna in Hercegovina trenutno v fokusu, dodaja, je v tem, da imajo Bošnjaki svojo državo. Muhasilović poudarja, da v Evropi trenutno živi okoli 60 milijonov muslimanov, vendar je velika večina njih še vedno manjšin in priseljencev. Zato so že na samem začetku v neugodnem položaju in precej obravnavani, zato so najpogosteje potisnjeni na zelo ozko pot, na kateri so prisiljeni asimilirati, da bi sploh biološko lahko obstajali na evropskih tleh.

Povezana novica: NEUTRALISANJE PATRIOTSKIH SNAGA Muhasilović za Patriju: Pod političko-pravosudnim udarom okosnica odbrane Bosne - SDA, DF i Islamska zajednica

- Bošnjaki so problem, ker imajo lastno državo. In tudi Albanci so na podoben način problem v očeh križarske Evrope, ker so tudi oni muslimani in imajo svojo državo. Vendar so nekoliko bolj sekularni kot Bošnjaki, imajo nekoliko močnejši lobi in nekoliko bolj dosledno politiko, zato trenutno niso tako na udaru kot Bošnjaki. Ampak mislim, da bodo tudi oni dolgoročno občutili to, kar mi trenutno čutimo v Bosni in Hercegovini.

Gre v bistvu za spremembo paradigme na evropski celini in mi smo kot nekakšen globalni geopolitični seizmograf, sicer je Balkan znan po tem, še posebej Bosna in Hercegovina, prvi, ki to občutijo na lastni koži - dodaja Muhasilović.

Poudarja, da se to ne bi tako hitro in odločno dogajalo na evropskih tleh, če za to ne bi obstajala podpora Združenih držav Amerike. In nekaj podobnega se dogaja tudi v ZDA, kjer bela večina počasi postaja manjšina. „In znotraj ameriške diplomacije vse bolj krepijo ti ksenofobni elementi, ki se spet odražajo v njihovem delovanju na evropskih tleh.“

- V bistvu so vsi ti desničarji opogumljeni z ameriško podporo, ki jo uživajo, čeprav se ZDA uradno zdijo, kot da vodijo nekakšen liberalni tečaj, so v svoji biti in v svojem nastopu do muslimanov in islamskega sveta, pa tudi do Evrope, precej križarsko nastrojene - besede so Muhasilovića.

Povezana novica: Nakon objavljivanja razgovora Szijjarta i Čovića oglasio se HNS: Nije problem sadržaj snimka već što je to snimljeno!?

Kar zadeva vsiljevanje sprememb volilnega zakona v BiH in podporo, ki je prihajala iz Madžarske, je Muhasilović mnenja, da je ta zadeva nekoliko ušla izpod nadzora OHR-ju, ki predstavlja mednarodno skupnost v izvršnem smislu, ker ni mogel izračunati vseh možnih in hipotetičnih scenarijev.

V OHR-ju, dodaja, niso računali niti na to, da bodo s takšnim vsiljevanjem, s poskusom olajšanja dela HDZ-ju BiH, oziroma zacementiranjem le-tega na oblasti, posredno okrepili tudi SDA.

- Z okrepitvijo HDZ-ja so trajno škodovali Bosni in Hercegovini tako, da so okrepili ta etnični predznak, s tem ko so Federacijo razdelili na dva etnična bloka - hrvaškega in bošnjaškega. In kot posredna posledica tega se je zgodilo, da so okrepili SDA, in da se zdaj brez te stranke ne more oblikovati oblast.

Edino, če se mednarodna skupnost ne odloči, da vsili vlado „trojka“ ali „osmorka“ plus HDZ BiH, in vse bolj se ugiba, da bi se stvari lahko premikale v tej smeri. To bi bil precedens v Evropi po drugi svetovni vojni, da v demokratični državi kot kolonialni upravitelj vsilite ljudi na oblast.

Mislim, da bi se stvari lahko premikale v tej smeri, iz razloga, ker se to iz vizure mednarodne skupnosti vidi kot edini možni izhod, ker je tam Ustava FBiH zelo jasna - brez podpisa podpredsednika ni oblikovanja Vlade FBiH - poudarja Muhasilović.

(D. Kovač)