Komšić v Bruslju: Če je vladavina prava prioritet, potem so tu tudi sodbe Sejdić-Finci, Pilav, Zornić, Šlaku, Pudarić, Kovačević

(Patria) - Predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić se je danes obrnil na vrhu Evropska unija - Zahodni Balkan v Bruslju, ki je zbral 27 držav članic EU in šest partnerskih držav Zahodnega Balkana -
Bosno in Hercegovino, Albanijo, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo.

Teme vrha so podpora Zahodnemu Balkanu s ciljem približevanja EU ter kako, v tem vse bolj zapletenem geostrateškem kontekstu, skupaj in učinkovito odgovoriti na izzive ob dodatno okrepljenem partnerstvu in sodelovanju.

Komšić je dejal, da je pomembno ohraniti kontinuiteto pogovorov na najvišji politični ravni.

„Še vedno smo v zelo zapletenem geopolitičnem trenutku za Evropo, ki ga je povzročila agresija Rusije na Ukrajino. Situacijo je dodatno zapletel nesorazmeren vojaški odziv Izraela na teroristični napad Hamasa na izraelske civiliste. Raven neselektivnega uničevanja in ubijanja palestinskih civilistov v Gazi je povzročila velike turbulence v Evropi in svetu ter se odrazila tudi na odnosih v Združenih narodih in delovanju njihovih institucij.

Čustev, ki lahko dvignejo napetosti, ni mogoče lokalizirati na regije spopadov. Mediji in družbena omrežja prenašajo čustva v druge dele sveta z negotovimi izidi. V tem geopolitičnem kontekstu danes razpravljamo, tukaj v Bruslju, o nadaljnji smeri integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. To je dobro, saj lahko aktivna vloga Evropske unije in njena politična prisotnost preprečita morebitne namere za povzročanje konfliktnih situacij, ki bi lahko pripeljale do eskalacije tudi v naši regiji. Mislim, da eskalacija nikomur razumnemu v regiji ne ustreza. Zato začnimo razpravljati o uresničitvi perspektive, ki se ponuja Zahodnemu Balkanu s približevanjem Evropski uniji. Iz perspektive Bosne in Hercegovine nam je jasno, da je naš kandidatski status, pridobljen pred letom dni, kot tudi nedavno pogojno priporočilo Evropske komisije za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino, rezultat prav napete geopolitične situacije na mejah Evropske unije in da pridobitev kandidatskega statusa nima prav nobene zveze z izpolnjevanjem standardov in uresničevanjem prevzetih obveznosti".

Zahvalil se je tudi Komisiji in Svetu za pozitiven odnos do Bosne in Hercegovine.

„Rad bi lahko rekel, da je premik v statusu EU integracij Bosne in Hercegovine zasluga institucij Bosne in Hercegovine. Na žalost prizadevanja za sprejemanje zakonodaje in gradnjo profesionalnih zmogljivosti državne uprave niso zadovoljiva. Naše javno mnenje se tega zaveda. Raziskava iz leta 2023 kaže, da 73,3 % državljanov še vedno podpira evropske integracije Bosne in Hercegovine, kar je 4,1 % manj kot leta 2022, medtem ko raziskava iz leta 2022 kaže, da le 42 % verjame, da bo BiH postala del EU do leta 2030, 13 % pa meni, da se to ne bo nikoli zgodilo. Še vedno verjamem, da je izpolnitev 14 ključnih prioritet iz mnenja Evropske komisije iz maja 2019 ključna za nadaljnji napredek naše države v smeri usklajevanja s pravnim redom EU.

Apeliram na vse institucije EU, kot tudi na države članice, da t.i. 14 prioritet iz mnenja EK iz leta 2019, ki zadevajo Bosno in Hercegovino, še naprej ostanejo nekakšna uradna politika evropskih institucij do BiH. Ta odnos in takšna politika morata biti osvobojena vsakršnega hinavščine na vseh straneh. Zadnji intenziven dialog Evropske komisije s predstavniki zakonodajne in izvršilne oblasti v Bosni in Hercegovini, Sveta ministrov BiH, entitetnih in kantonalnih vlad, v skladu z vzpostavljenim mehanizmom koordinacije znotraj BiH, ki ga je Komisija sprejela kot metodo dela, je povzročil, milo rečeno, posmeh v bh. javnosti. Bh. javnost je to srečanje doživela kot očiten dokaz nefunkcionalnosti BiH kot države, pa tudi kot dokaz nefunkcionalnosti samega mehanizma koordinacije in odnosa do EU integracij tako EU kot BiH. Kljub temu je ta metoda dela uradno in obojestransko sprejeta, zato so zakonodajni in izvršilni organi na vseh ravneh oblasti v BiH dolžni aktivno sodelovati pri izvajanju reformnih procesov.

V zvezi s tem je lahko „Načrt za rast“ za Zahodni Balkan pomembna podpora reformnim procesom, pa tudi ohranjanju proevropske usmeritve v okoliščinah izrazite propagandne vojne, usmerjene v rušenje „evropskih vrednot“, ne le na Zahodnem Balkanu, ampak tudi v sami Evropski uniji. Seznanjen sem, da je Svet ministrov Bosne in Hercegovine prejšnji teden Komisiji posredoval osnutek „Načrta reform“ za Bosno in Hercegovino. Dokument na kratko zajema: - Zeleno in digitalno agendo - Razvoj zasebnega sektorja in poslovnega okolja - Ohranjanje in razvoj človeških virov ter - Vladavino prava.

V naslednjih mesecu ali dveh bi morale vlade in zakonodajna telesa vseh ravni oblasti v BiH pokazati konkretne premike v tej smeri. V tem smislu pričakujem, da odgovorni uradniki izpolnijo obveznosti, ki so jih prevzeli, vključno z obveznostmi, ki so jih voditelji političnih strank prevzeli na srečanju z vami, predsednik Michel, pred natanko 18 meseci, na istem mestu. Nazadnje so konkretni predpisi, standardi in postopki državljanom na prvi pogled daleč od njihovega področja zanimanja. Zato bi priporočil, da Evropska unija posveti pozornost tudi ohranjanju „evropskih vrednot“ kot neke vrste čustvenega vidika integracije, ki je pogosto zanemarjen, a se izkaže za zelo pomembnega.

Podcenjevati subjektiven odnos državljanov do vrednostnega sistema, na katerem temelji EU, lahko privede do tega, da ti isti državljani opustijo EU. Konec koncev nas vrednostni sistem, za katerega verjamemo, da še obstaja v EU, v Bosni in Hercegovini zavezuje, da smo del EU. Opustitev teh vrednot bo odvrnila bh. družbo od same EU, EU pa bo dobila še en vir nestabilnosti na svojih mejah. Pri tem najprej mislim na podporo odpravi diskriminacije na podlagi verske, etnične, rasne, politične ali katere koli druge pripadnosti, kar zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki je sestavni del naše ustave.

Zato v kontekstu vladavine prava, kot ene od reformnih prioritet iz osnutka „Načrta reform“ Bosne in Hercegovine, menim, da ključno mesto zavzema izvajanje šestih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v primerih Sejdić-Finci, Pilav, Zornić, Šlaku, Pudarić in Kovačević. Geopolitični trenutek ne dopušča nadaljnjega zavlačevanja in izogibanja resnici, da je dejansko izvajanje teh sodb neizogibno. Le če Evropska unija jasno in nedvoumno stopi za nujnost uresničitve „evropskih vrednot“ in vladavine prava v Bosni in Hercegovini, lahko dobimo sinergijo „čustvene“ podpore evropskim vrednotam, praktične vidnosti „Načrta za rast“ in resnične volje za reforme, ki bodo Bosno in Hercegovino usmerile k njenemu evropskemu cilju“, je zaključil Komšić.