Kako dve ločeni plinovodni omrežji uničujeta Bosno in Hercegovino: De facto delitev državnega premoženja preko entitetnih plinovodov

Za NAP piše: Dr. Zlatko Hadžidedić, profesor mednarodnih odnosov

Nedavno je bil izglasan ključni zakon, ki bo za vedno spremenil energetsko karto, pa tudi postavil pod vprašaj sam obstoj države. Kar se predstavlja kot 'diverzifikacija', 'dekarbonizacija' in 'obveznost do svetovne energetske politike', je pravzaprav načrtovana delitev državnega premoženja, de facto ustvarjanje dveh entitetnih držav in ugasitev domače proizvodnje električne energije.

1. Ali bo Sarajevo ostalo brez plina?

Plin je bil v Bosno in Hercegovino pripeljan že v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bila izvedena plinifikacija regij Sarajeva in Zenice. Obstajajoči plinovod je prišel iz smeri Srbije, preko Zvornika, in to je za zdaj edini plinovod, ki sploh vstopa v BiH.

Vendar pa bo od 17. 04. 2026, s podpisom pogodbe s strani podjetja Sarajevogas - Istočno Sarajevo, ta plinovod preusmerjen proti severnemu delu entitete Rs, na relaciji Zvornik - Banja Luka - Bosanski Novi.

Torej, po izgradnji plinovoda na ozemlju entitete Rs, bosta regiji Sarajevo in Zenica ostali brez zemeljskega plina iz smeri vzhoda, saj ta plinovod preprosto nima kapacitete za ta dva kraka. Z drugimi besedami, prednost je dobila Banja Luka, medtem ko bosta glavno mesto in industrijsko središče Zenica ostala brez osnovnega energenta.

2. Kje je tu država?

Da se takšne stvari ne bi dogajale, je Daytonski sporazum v Aneksu 9 predvidel ustanovitev korporacij na ravni države, kjer ima samo država pristojnost odločati o izgradnji javne transportne infrastrukture, v kar spada tudi transport plina.

Vendar pa se namesto vztrajanja na državnih pristojnostih, z sprejetjem Zakona o Južni interkonekciji v Federaciji BiH, opušča transport plina na ravni države in to vprašanje se zmanjša na raven entitete FBiH, s tem pa se tudi entiteti Rs daje "zelena luč", da stori enako - vzpostavi suverenost nad obstoječim plinskim omrežjem in preusmeri stari plinovod v nov smeri, v skladu s svojimi separatističnimi interesi.

To se imenuje delitev države na terenu. Projekt bo namreč izkoriščen tudi za prisvojitev državnega premoženja s strani entitet, v nasprotju s sodbami Ustavnega sodišča BiH.

3. Zakaj se gradi Južna interkonekcija?

Zgodba o tem, da mora Federacija BiH zgraditi Južno interkonekcijo pred letom 2028, ker bo od takrat začela veljati prepoved uvoza plina iz Rusije, je po ocenah strokovnjakov s področja energetike, navadna prevara.

Vzhodni plinovod preko Zvornika je že povezan s tako imenovanim Turškim tokom, Bolgarijo, kot tudi Madžarsko, zato se plin še vedno lahko pridobiva iz tega smeri, in ne nujno ruski, ampak azerbajdžanski ali kazahstanski, kar je stvar strateške in tržne opredelitve uporabnika - države Bosne in Hercegovine.

Če bi bilo potrebno, da se iz iste smeri zagotovi plin za druge dele BiH, razen regije Sarajevo in Zenica, bi se morala sprejeti odločitev na ravni države o povečanju kapacitet Vzhodnega plinovoda. Namesto tega je Federacija začela z izgradnjo povsem novega, neprimerljivo dražjega smeri. In nihče ne daje odgovora na najpreprostejše vprašanje - kje je tu ekonomska, in kje strateška računica?

4. Namesto poceni elektrike iz termoelektrarn - draga elektrika iz zasebnih plinskih elektrarn

Po tem, ko je Dragan Čović oboril zakon, po katerem naj bi projekt Južne interkonekcije vodil BH-Gas (javno podjetje v lasti Federacije BiH), je ta projekt z novim zakonom dodeljen komaj ustanovljeni zasebni ameriški firmi AAFS. Ob tej priložnosti bomo pustili ob strani vprašanje (ne)ustavnosti zakonskega dodeljevanja monopola zasebni tuji firmi, in se osredotočili na neposredne strateške posledice takšne odločitve.

Najkrajše rečeno, po mnenju strokovnjakov s področja energetike, načrt uvedbe Južne interkonekcije predvideva načrt ugasitve dveh termoelektrarn Elektroprivrede BiH, v Kaknju in Tuzli, z namestitvijo dveh zasebnih termoelektrarn na plin enake kapacitete. Pod geslom 'dekarbonizacije', Bosna in Hercegovina s tem preneha biti proizvajalec električne energije in postane izključno njen potrošnik.

A takrat državljane Federacije čaka finančni šok. Utkočeni zemeljski plin (LNG), ki prihaja s ladjami iz Združenih držav Amerike in drugih držav do terminala na Krku, na Hrvaškem, je večkrat dražji od plina, ki prihaja po plinovodu iz vzhodne smeri.

No, poleg dviga maloprodajne cene plina, bo tudi električna energija iz novih zasebnih plinskih elektrarn (ki bodo nadomestile Termoelektrarni Kakanj in Tuzla) po proizvodni ceni najmanj 4 do 5 krat dražja od dosedanje maloprodajne cene.

Seveda, tudi lastniki zasebnih plinskih elektrarn bodo naplatili svoj delež v proizvodnji, tako da bo cena električne energije zelo verjetno najmanj 6 krat višja od dosedanje. A takrat bo industrija postala nekonkurenčna - tovarne se bodo ugasnile, delavci bodo ostajali brez dela. In socialna kriza bo neizbežna.

5. Rs gradi z lastnimi zmogljivostmi, FBiH prepuščena tuji firmi

Entiteta Rs gradi plinovod Zvornik - Bosanski Novi z lastnimi zmogljivostmi, medtem ko je Federacija BiH v tem ovirana z omenjenim zakonom, tako da je vse prepuščeno zasebni tuji firmi.

Če mora Federacija BiH nujno graditi Južno interkonekcijo zato, ker iz smeri vzhoda ne bo več prihajal plin, kako lahko entiteta Rs hkrati razvija plinovod prav usmerjen na vire iz smeri vzhoda, pri tem pa krade kapacitete, ki jih je v 80. letih zgradil Energoinvest?

Odgovor je preprost: gre za načrtovano delitev državnega premoženja, nato pa posledično tudi za delitev Bosne in Hercegovine.

6. De facto delitev državnega premoženja

Kar se skriva za vsem tem, je de facto delitev državnega premoženja na entitete - brez enega samega eksplicitnega zakona, ki bi vprašanje državnega premoženja rešil de jure.

Osnovno pravilo lastninskega prava namreč pravi: zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, deli usodo tega objekta. Če država zgradi plinovod, zemljišče pod njim ostane državno. Če pa entiteta zgradi plinovod - bodisi samostojno, bodisi preko zasebnega partnerja - potem se v praksi šteje, da je tudi zemljišče postalo entitetno.

Plinovod Rs (Zvornik - Banja Luka - Bosanski Novi) se bo raztezal stotine kilometrov skozi severni del BiH. Vsak centimeter te trase postane 'entitetno premoženje Rs'.

Plinovod Federacije (Južna interkonekcija) bo potekal skozi Hercegovino in srednjo Bosno. Ista zgodba: zemljišče postane 'zvezno premoženje', ne državno.

Nihče ni sprejel zakona o delitvi državnega premoženja. Nihče ni spremenil Ustave. Samo v Parlamentu Federacije BiH so sprejeli zakon o izgradnji plinovoda. In medtem ko se bo plinovod gradil, bo zemlja pod cevmi tiho prehajala iz državnega v entitetni domen.

Ko bo na koncu tega procesa nekdo potegnil črto na zemljevidu, bo videl, da na severu obstaja plinsko omrežje, povezano s Srbijo, na jugu pa plinsko omrežje, povezano s Hrvaško - in da ti dve omrežji nimata zveze druga z drugo. To je zemljevid dveh držav, od katerih bo ena v perspektivi najverjetneje pripojena Srbiji, druga pa Hrvaški.

7. Uničenje države in življenjskega standarda

Vse navedeno kaže, da je Južna interkonekcija projekt, ki bo uničil državo, saj se namesto enotnega državnega plinskega omrežja gradita dve ločeni entitetni omrežji, s čimer se državno premoženje tiho deli, BiH pa preneha biti enotno suvereno ozemlje.

Prav tako bo ta projekt uničil življenjski standard državljanov na ozemlju Federacije BiH, saj bodo državljani Federacije plačevali elektriko 5-6 krat dražje, izgubljali delovna mesta v industriji, možno je tudi, da bodo ostali brez plina za osnovno porabo v gospodinjstvih.

Edino temu se je s svojima dvema glasovoma v Parlamentu uprla Stranka za Bosno in Hercegovino. Vsi ostali so glasovali za nemoteno izvajanje tistih, ki so naložili projekt Južne interkonekcije in ki - z razlogom ali brez - dojemajo kot 'svetovne močnike'. S tem so glasovali tudi za delitev in končno uničenje lastne države.

Je že zdaj prepozno?

Vse okoliščine kažejo na to, da je projekt Južne interkonekcije motiviran z ugasitvijo domačih elektrarn in uvedbo zasebnih monopolov, ter delitvijo državnega premoženja in končno delitvijo države. Pri tem bodo državljani plačali tudi dodatno ceno - elektriko pet do šest krat dražje, ob zlomu gospodarstva in izgubi delovnih mest.

Ena je Bosna in Hercegovina, in potrebuje eno in edinstveno plinsko omrežje. Če jo bomo razdelili preko dveh ločenih plinskih omrežij, je ne bo. Z takšnim projektom se počasi, a zagotovo, izvaja druga možnost. Ostaja le še eno, bolj retorično, vprašanje - ali se bo kdo temu postavil po robu, preden bo prepozno?

Seveda, Ustavno sodišče lahko še vedno izpodbije in obori Zakon o Južni interkonekciji, in ima pravne obveznosti, da to tudi stori. Ampak - ali lahko pravne obveznosti vplivajo na politično voljo tistih, ki v tem sodišču sedijo kot predstavniki političnih opcij, ki jih je imenovalo, in ki so glasovale za ta zakon?