Kajganić je zavrnil Čavićevo prijavo zaradi revizije: Izetbegović ne more odgovarjati, ne glede na to, kako se kavboji in trojka trudijo!

Piše: Rasim Belko

SIPA zbira dokumentacijo, ki se nanaša na revizijo sodbe Meddržavnega sodišča pravice po tožbi BiH proti Srbiji. Tako so objavili mediji v petek, z opazko, da preiskava ni odprta, a da SIPA postopa po nalogu Tožilstva BiH v zadevi, zavedeni pod „Bakir Izetbegović in ostali“.

Jasno je vsakemu, ki se vsaj malo spozna, da morebiten sodni proces v tem primeru nima niti najmanjše možnosti za uspeh. Kajti, Bakirja Izetbegovića in Safeta Softića je Tožilstvo BiH že preiskovalo po prijavi zaradi revizije sodbe v tožbi BiH proti Srbiji.

In to potem, ko ga je takratni vodja Narodne demokratske stranke Dragan Čavić prijavil takoj po zavrnitvi revizije. Vendar Izetbegović in Softić nista bila edina pod preiskavo Tožilstva BiH zaradi revizije. Po tem, ko je Združenje žrtev in prič genocida prijavilo takratna člana Predsedstva BiH Dragana Čovića in Mladena Ivanića za „kršitev enakopravnosti državljana in človeka“, za „zlorabo položaja ali pooblastil“, je takratna glavna državna tožilka združila primer.

Tako sta se v istem pravosodnem košu znašla Čović in Ivanić (proti reviziji) ter Izetbegović in Softić (predlagatelja revizije).

Na koncu so bile vse prijave zavrnjene. V odgovoru na pritožbo Združenja žrtev in prič genocida po zavrnitvi prijave, je takratni vršilec dolžnosti, danes glavni tožilec Bosne in Hercegovine, navedel, da gre za primer, ki se tiče mednarodnega prava, ter da: „Moramo imeti v mislih, da odločitve, ki jih sprejema Predsedstvo BiH, zelo pogosto vključujejo zapletena vprašanja, oziroma da lahko sprejeta odločitev povzroči tako ugodne kot neugodne učinke, v skladu s čimer imajo člani Predsedstva BiH pooblastilo, da na podlagi lastne presoje odločijo o načinu glasovanja v zvezi z vsakim konkretnim vprašanjem.“

Jasno je torej, da sta imela Ivanić in Čović možnost, da v skladu z lastno presojo glasujeta o reviziji sodbe, tako kot jo je imel Izetbegović. Ni pa jasno, zakaj Kajganić ekspresno pošilja predlog SIPA-i, da zahteva od Predsedstva dokumentacijo o Izetbegovićevih dejavnostih, ko pa je že v tem primeru po isti osnovi postopal.

Ni dvoma, da gre za enak modalitet obnašanja kot v primerih vojnih zločinov, ko pravosodje BiH pod nadzorom srbskega ološa ali bosanskih četnikov, ponovno ponavlja obtožbe za presojene dogodke. In ponovno širi sezname preganjanih, tako da v zadnjem Kajganićevem pohodu poleg Izetbegovića in Softića iščejo Dževada Mahmutovića in Elvirja Čamdžića.

Ekspresno ukrepanje Kajganića, njegovega tožilstva in Dodikove SIPA-e na anonimno prijavo pred šestimi dnevi, jasno kaže, da se v ozadju celotne zgodbe skrivajo večje morske pse. Vendar, za razliko od preganjanja branilcev BiH, ki se tempira iz Beograda, preganjanje predlagateljev revizije prihaja s sodnim viharjem iz Washingtona preko FGR Sarajeva.

In tu je nujno spomniti na še en pomemben dogodek iz časa, ko je bila revizija aktualna.

Novica z dne 23. februarja 2017. leta glasi: „Ambasadorji Upravnega odbora PIC-a so izrazili zaskrbljenost zaradi resne politične situacije, do katere je v BiH prišlo kot posledica pobude za vložitev zahtevka za revizijo sodbe Meddržavnega sodišča pravice iz leta 2007 o tožbi Bosne in Hercegovine proti Srbiji in Črni gori za zločin genocida. Izrazili so zaskrbljenost zaradi možnih posledic, ki bi jih to lahko imelo na delovanje Predsedstva, Parlamenta in Sveta ministrov BiH ter pozvali k izboljšanju celotne politične atmosfere v državi“. Takšna reakcija PIC-a je bila sprožena na zahtevo Rusije, zato se postavlja vprašanje, ali je takrat Kvinta, ki upravlja PIC, ščitila državo, ki je na podlagi haaških sodb zagrešila agresijo na BiH in pomagala genocidu.

Takrat se stališču PIC-a (ki so ga instruirale vlade članic) je edina uprla Turčija. Na takšno stališče se je odzvalo Združenje žrtev in prič genocida in vložilo prijavo proti UO PIC-a, vendar Tožilstvo Bosne in Hercegovine nikoli ni postopalo po njej.

Kajti, povsem jasno je, da Tožilstvo BiH postopa samo, ko to narekuje Beograd in Zagreb, oziroma Marshall iz Washingtona.

Toda, če bo postopanje po prijavi proti Izetbegoviću in drugim za revizijo sodbe privedlo do pravosodnega postopka, bo končno jasno tudi bošnjaškim voditeljem, da se odrečejo takšnemu pravosodju, ne glede na ceno. Ne zaradi Izetbegovića, temveč zaradi vseh tistih, ki so prišli ali bodo prišli na obtoženiško klop po nalogu agresorjev na BiH in njihovih sodelavcev v Washingtonu.

Jasno je, da bi se to moralo storiti že veliko prej, tako kot je jasno, da se je petokolonaška FGR trojka morala ustaviti prvič, ko je zaradi funkcij udarila na državo in Bošnjake!