Ko o demokraciji govori, ko je prekršil ustav: Schmidt slavi 'pravi glas državljanov'!?

Medtem ko visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt danes govori o „demokratičnem vzdušju“, „spoštovanju predpisov“ in „pravih glasovih državljanov“, obeležuje uvedbo novih tehnologij v volilni proces, ostaja odprto vprašanje, s kakšno politično in pravno verodostojnostjo to počne človek, čigar intervencija iz leta 2023 je pustila eno najglobljih ustavnopravnih kontroverz v postdejtonski Bosni in Hercegovini.

Morda uvedba volilnih tehnologij predstavlja korak k bolj preglednemu volilnemu procesu, vendar to lahko opazujemo šele, ko se volitve končajo, saj obstaja možnost manipulacije tudi v teh novih tehnologijah!?

Ni dvoma, da so državljani Bosne in Hercegovine že leta talci volilnih manipulacij, političnih blokad in trgovine z mandati. A prav zato postaja vprašanje legitimnosti tistih, ki govorijo o demokraciji, še pomembnejše.

Kajti, ali lahko nekdo, ki je brutalno posegel v ustavni red Federacije Bosne in Hercegovine, danes drži lekcije o vladavini prava in demokratičnih postopkih!?

Ko je Schmidt leta 2023 vsilil odločitev o deblokadi imenovanja Vlade Federacije BiH, je del javnosti in medijev to intervencijo evfemistično opisoval kot „suspenz ustave FBiH za en dan“. Vendar takšna formulacija ni le pravno napačna, ampak tudi nevarno blaži bistvo tega, kar se je zgodilo. O tem so pisali pravni strokovnjaki, med drugim tudi Sifet Kukuruz.

Kajti suspenz ustave je ustavnopravni institut. Da bi se nekaj lahko suspendiralo, mora biti možnost takšne suspenzije predvidena s samo ustavo. Ustava Federacije BiH takšne možnosti ne pozna. Ne obstaja nobena določba, ki bi dovoljevala začasno razveljavitev dela ustave zaradi politične „funkcionalnosti“ ali administrativne „deblokade sistema“.

Zato to, kar je Schmidt storil, ni bila suspenzija, ampak kršitev Ustave FBiH.

Ustava ni bila kršena le tisti dan, ko je bila odločitev sprejeta, ampak v celotnem obdobju, v katerem so bile proizvedene in vzdrževane posledice takšne odločitve.

In zato je danes še posebej problematično, da se po takšnem precedensu državljanom ponovno govori o „polnem spoštovanju predpisov“. Če se ustavne norme lahko obidejo s politično voljo enega mednarodnega uradnika, kakšno sporočilo to pošilja domačim institucijam in državljanom. Da je pravo zavezujoče le za nekatere? Da demokracija velja, dokler ni politično neprijetna?

Schmidtevi potezi so bili takrat upravičeni z „reševanjem funkcionalnosti Federacije“, v resnici pa je koristil HDZ-ju BiH.

Zato danes, ko visoki predstavnik govori o „pravih glasovih državljanov“, velja spomniti, da demokracija ni le rezultat volitev, ampak tudi način, na katerega se oblast vzpostavlja in omejuje. A prav omejitev moči domače ali mednarodne je bistvo ustavnega reda.

Bosna in Hercegovina ne more graditi zaupanja v volitve in institucije na selektivnem spoštovanju prava. Kajti demokracija brez dosledne vladavine prava zelo hitro postane le politični slogan. In prav Schmidtevo pojmovanje ‚novih tehnologij‘ je le to, navadna politična floskula!

 Kajti vse te mesece od leta 2023 se ne sliši glas državljanov, temveč izključno glas Christiana Schmidta!