Junij je mesec spominjanja na monstruozne zločine v Višegradu, v 'živih grmadah' ubitih 140 Bošnjakov

(Patria) - Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) opozarja javnost na obletnice Živih grmad v Višegradu, ki se vsako leto obeležujejo v šestem mesecu. Živi civilisti, večinoma ženske in otroci, so bili zažgani na več lokacijah, med katerimi posebej izstopata Pionirska ulica in Bikavac. Dne 14. junija 1992 je bilo v hiši Adema Omeragića v Pionirski ulici zažganih približno sedemdeset bošnjaških civilistov, večinoma iz vasi Koritnik. Najmlajša žrtev je imela komaj dva dni.

Dva tedna kasneje se je scenarij ponovil na Bikavcu, kjer je bilo v hiši Mehe Aljića zažganih približno sedemdeset bošnjaških civilistov. Preživela Zehra Turjačanin je o grozotah na Bikavcu pričala pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

Te vojne zločine so junija 1992 zagrešili pripadniki formacije Osvetniki, na čelu z najokrutnejšima višegrajskima zločincema Milanom in Sredojem Lukićem. Haško sodišče je Milana Lukića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen za zločine v Višegradu, vključno s Pionirsko in Bikavcem. Sredoje Lukić je bil spoznan za krivega pretepanja v taborišču Uzamnica ter da je prispeval k odvzemu življenja civilistov, zaklenjenih v hiši Adema Omeragića. Obojen je bil na 27 let zapora. Sodišče Bosne in Hercegovine je leta 2019 izdalo sodbo, s katero je Radomirja Šušnjara obsodilo na 20 let zapora, ker je sodeloval pri napadu, nečloveškem ravnanju in ropanju premoženja civilistov iz vasi Koritnik, ki so bili zaprti v hiši Jusufa Memića v Pionirski ulici v Višegradu. Civilisti so se morali preseliti v hišo Adema Omeragića, oddaljeno približno trideset metrov, kjer so bili zaprti v pritličju. Po tej sodbi je Milan Lukić vrgel vnetljivo eksplozivno napravo, Radomir Šušnjar pa ročno bombo. Streljali so na civiliste, ki so poskušali pobegniti.

Da bi se sodiščem ugotovljena dejstva približala javnosti in žrtvam izkazala čast, UDIK aktivno dela na dokumentiranju sodb za vojne zločine, ki so bile izdane pred domačimi sodišči. Leta 2017 je bila objavljena publikacija „Vojni zločini v Višegradu – sodbe“, ki dokumentira devet primerov Sodišča BiH in Vrhovnega sodišča FBiH, ki so za vojne zločine v Višegradu obsodili Bobana Šimšića, Dragana Šekarića, Miloša Pantelića, Momirja Savića, Nenada Tanaskovića, Novaka Rajaka, Oliverja Krsmanovića, Predraga Milisavljevića, Vitomirja Rackovića in Željka Leleka. V nadaljevanju te serije sodb UDIK predstavlja dve novi publikaciji, ki dokumentirata sojenja za vojne zločine v Višegradu. Medtem ko ena publikacija vsebuje štiri primere Državnega sodišča, v katerih so sodili Mirku Tasiću, Momirju Tasiću, Petru Kovačeviću, Petru Tasiću, Radomirju Šušnjaru in Vuku Ratkoviću, druga prinaša primer proti Milomirju Đuričiću in Vukadinu Spasojeviću, obsojenima za taborišče Uzamnica na skupno 16 let zapora. Kot poseben dodatek k tej publikaciji so avtorski teksti Edvina Kanke Ćudića, ki so bili objavljeni v domačih in regionalnih medijih. Gre za zgodbe, ki obeležujejo višegrajske žrtve, a tudi pozivajo Višegrajčane, naj ne molčijo, temveč spregovorijo resnico o usodah svojih sosedov.

Čeprav so vojni zločini dokumentirani in krivci obsojeni, še vedno obstaja zanikanje in relativizacija zločinov. K temu veliko prispevajo tudi ustanove, ki so med vojno služile kot kraji zapora, mučenja, posilstev in drugih nečloveških ravnanj, danes pa so kraji srečanj, počitka in rehabilitacije.

Spominjamo na nedavno pobudo Centra za državljansko vzgojo (CGO) in UDIK-a, v kateri so črnogorske ustanove pozvali, naj ne zaupajo rehabilitacijskemu centru „Vilina Vlas“ v Višegradu, znanemu kot kraju zapora in posilstev Bošnjakinj, ki danes redno deluje in ponuja storitve zdravilišča. Ob tej priložnosti UDIK poziva vse ustanove v Bosni in Hercegovini ter regiji, naj več pozornosti namenijo moralnim načelom v svojem poslovanju in naj ne sodelujejo z ustanovami, ki zanemarjajo in ne spoštujejo bolečine in trpljenja vojnih žrtev.

Ob obletnici vojnih zločinov v Višegradu se spominjamo vseh višegrajskih žrtev, zlasti žrtev Živih grmad Pionirske in Bikavca.