Obletnica padca Vukovara, okupacija je trajala do leta 1998.

(Patria) - Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) javnost opozarja na 33. obletnico padca popolnoma uničenega Vukovara, ko se je 18. novembra 1991. končala trimesečna blokada in obstreljevanje mesta s strani Jugoslovanske ljudske armade (JNA) in srbskih paravojaških enot.

Bitka za vzhodnoslavonsko mesto je potekala od 24. avgusta do 18. novembra 1991. Ocenjuje se, da je v teh 87 dneh, kolikor je trajala blokada Vukovara, na mesto dnevno padlo od 5.000 do 12.000 projektilov. Vukovarški frančiškani so zbrali podatke in na spominskih ploščah na dvorišču cerkve sv. Filipa in Jakoba zapisali imena in priimke 2.717 Vukovarcev, ki so umrli med obleganjem. V taboriščih, ki so bila odprta na območju Podonavja in takratne Zvezne republike Jugoslavije, je bilo zlorabljenih in podvrženih strašnim mučenjem najmanj 2.796 hrvaških braniteljev in civilistov, ujetih leta 1991 na območju Vukovara. Najmanj 200 ranjenih in medicinskega osebja iz vukovarske bolnišnice je bilo likvidiranih in pokopanih v množičnem grobišču na Ovčari.

Iz množičnega grobišča na Novem pokopališču je bilo po vrnitvi izkopanih 938 žrtev obleganja, še vedno pa ni znana usoda 383 oseb iz Vukovara in okoliških naselij, ki se vodijo kot pogrešani. Po podatkih, ki so bili predstavljeni med sojenji na haaškem sodišču, je bilo iz mesta pregnanih skupno 22.165 državljanov Vukovara, večinoma hrvaške narodnosti.

Konec bitke za Vukovar se šteje kot vstop pripadnikov JNA, pod vodstvom Veselina Šljivančanina, v krog bolnišnice, 18. novembra. Boji so se tisti dan končali, hrvaško prebivalstvo je bilo pozvano, naj zapusti zaklonišča, in prisiljeno zapustiti mesto. Borovo naselje se je predalo dan kasneje, del tistih, ki so branili to vukovarsko četrt, pa tudi tiste iz četrti Mitnica, pa so odvedli v taborišča. V noči s 19. na 20. november je bil storjen zločin na kmetijskem posestvu Ovčara, trupla 200 braniteljev, ranjenih in civilistov iz tega množičnega grobišča pa so bila izkopana šele leta 1996. Okupacija mesta je trajala do 15. januarja 1998, ko je bil z mirno reintegracijo hrvaškega Podonavja Vukovar in druga okupirana mesta vrnjena v ustavno-pravni red Hrvaške.

Ob obletnici UDIK predstavlja najnovejšo raziskavo, objavljeno v publikaciji z naslovom „Medijsko poročanje o vojnih dogodkih devetdesetih na primerih Srebrenice in Vukovara“. Padec Vukovara in celotna tragedija, ki ga je doletela, sta najboljša primera, kako so hrvaški in srbski mediji poročali o vojnih dogodkih na Hrvaškem. To je prav fokus dela, s katerim se je za potrebe te knjige ukvarjal novinar in Vukovarčan Mladen Obrenović. Neizogibna je bila tudi analiza političnega in znanstvenega diskurza ob osvrtu na
posamezne dogodke in obeleževanje spomina na žrtev Vukovara. Objektivnost, nepristranskost, nevtralnost, služenje resnici, prenašanje dejstev – ob vseh ostalih postulatih
novinarstva – so bili v vojnih letih na preizkušnji, in nemalo je bilo tistih, ki so na tem izpitu padli.

Obrenovićev osvrt ponuja odgovore na vprašanja, kako je medijsko, pa tudi znanstveno, prikazan Vukovar, stradanje tega mesta in njegovih prebivalcev – še posebej v kontekstu obeleževanja 18. novembra, ki velja za konec bitke za Vukovar, v delu hrvaških, in kako v delu srbskih medijev.

Ob obletnici se spominjamo žrtev Vukovara.