Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da je politika EU do BiH anticivilizacijska in antihumanistična

Za NAP piše: Sifet Kukuruz, pravni ekspert

Polaganje cvetja delegacije EU v BiH na srbskem vojaškem pokopališču v Bratuncu lahko preseneča le tiste, ki nočejo ali ne smejo javno kvalificirati politiko, ki jo je EU vodila do BiH v obdobju 1992–1995, kot spodbudno za vse, kar se je v tem obdobju v BiH dogajalo, tudi za zločine, ki so bili v tem obdobju storjeni.

Hinavščine politike EU do BiH nočejo priznati le tisti, ki so sami hinavski do državljanov BiH. Le neodgovorni, nezreli ali politično nedorasli se lahko čudijo hinavščini politike EU do BiH, zlasti v kontekstu sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, s katerimi je bilo presojeno, da je Daytonski mirovni sporazum, zlasti pa ustava BiH, anticivilizacijski in diskriminatoren.

In kljub temu dejstvu številni evropski birokrati še danes javno in brez zadržkov zagovarjajo prav takšne rešitve ter državljanom BiH sporočajo, da je ustava BiH nujna podlaga za prihodnje delovanje države BiH. Kako, v kolikšni meri in ali daytonska BiH sploh deluje, je odveč posebej razlagati.

Hinavščino evropske politike do BiH odkar se je EU začela aktivno ukvarjati z BiH je potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice, in to je najboljši dokaz, da evropsko pravo in evropska politika nimata nič skupnega. Evropsko pravo in evropska politika do BiH sta v razmerju medsebojne izključljivosti.

Zato ne bi smelo presenečati polaganje cvetja delegacije EU v BiH na srbskem vojaškem pokopališču v Bratuncu, saj je to pokopališče, pa tudi mnoga druga, ki so nastala v vojnem obdobju v BiH, med drugim plod evropske politike do BiH. Zato se polaganje cvetja lahko šteje za izkazovanje spoštovanja EU do tega, kar ji je uspelo doseči v BiH.

Državljani BiH bi morali v interesu lastne prihodnosti končno prenehati idealizirati politiko EU do BiH, saj od idealiziranja, ali natančneje rečeno od zmot, koristi nimajo le evropski birokrati, ki BiH in njene državljane uporabljajo za lastno promocijo in gradnjo diplomatskih karier.

Poleg tega, da evropski birokrati v svojem delovanju odkrito zanikajo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, z današnjim dejanjem polaganja cvetja zanikajo tudi številne sodbe Haškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki je ugotovilo, da je bila vojna, ki se je v BiH vodila v obdobju 1992–1995, mednarodni oboroženi spopad, ne pa državljanska vojna.

BiH v takšni EU nima varne in stabilne prihodnosti, zagotovo pa tudi takšna EU nima in ne bi smela imeti prihodnosti.

Če EU podpira to, kar so njene birokrate danes storile s polaganjem cvetja v Bratuncu, potem je to dokaz, da se EU vrača k svojim anticivilizacijskim in antihumanističnim koreninam.