Župa pri Trebinju: Mošeja, ki so jo šestkrat porušili in ponovno zgradili

(Patria) - Ob priložnosti manifestacije „Dnevi džemata in mošej 2026.“ bo Muzej islamske kulture in umetnosti Sarajevo v sodelovanju z Upravo za verske zadeve Rijaset Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini med potekom manifestacije pripravljal besedila o zanimivih, bolj ali manj znanih podatkih o posameznih bh. mošejah.

Avtorja prispevkov sta: dr. Sumeja Ljevaković-Subašić in dr. Elvir Duranović.

Tradicionalna bosansko-hercegovska mošeja je živo srce muslimanske mahale. Melodično učenje muezina od jutranje molitve do večernje daje ritem mahali, spominjajoč vernike na resnično vrednost vere v Vzvišenega Alaha, Njegovega Poslanika, a.s., in pomen molitve, brez katere ni rešitve na onem svetu.

Arhitektura tradicionalne bosansko-hercegovske mošeje ni odstopala od mahale, temveč jo je skladno dopolnjevala, povzemajoč v sebi tisto najboljše, kar je imela mahala od preprog, molitvenih podlog, vrčev in podobno.

Bosanska mošeja je bila iz kamna z lesenim krovom in minaretom, medtem ko je bila hercegovska tradicionalna mošeja v celoti iz kamna, ki ga je v tem delu Bosne v izobilju. Minareti teh mošej niso bili v Bosni ali Hercegovini višji od okoliškega drevja, tako da so se popolnoma zlili s pokrajino.

Ena od teh tradicionalnih bosansko-hercegovskih mošej z dolgo in burno zgodovino se nahaja v Župi pri Trebinju. Nahaja se na meji z Benečani in Črnogorci, ta mošeja je bila od svoje prve postavitve sredi 16. stoletja do danes osemkrat porušena iz sovraštva in osmič zgrajena iz ljubezni, kar priča o moči vere, vztrajnosti in, če hočete, kljubovalnosti trmastega hercegovskega Bošnjaka.

Prvič so jo Benečani zažgali konec 17. stoletja, istočasno ko so na bajramsko jutro napadli na mesto Trebinje, zažgali mošejo v Policah, vse muslimane, ki so se nahajali v mošeji na bajram-namazu, pa pobili in vrgli v Trebišnjico.

Ta težki zločin je pustil globok pečat v kolektivnem spominu Bošnjakov iz Trebinja, ki so v naslednjih letih med vsako bajramsko molitvijo zbirali sredstva za otroke, katerih očetje so bili ubiti v mošeji v Policah.

V okviru dogodkov, znanih pod imenom Moskovske leta, so v začetku 19. stoletja združene ruske in črnogorske vojaške sile napadle vzhodno Hercegovino in južno Hrvaško ter pustošile vse pred seboj.

Nenadna tarča njihovih napadov je bila tudi mošeja v Župi, ki so jo leta 1807 porušili. Mošejo je leta 1820 obnovil Hamzaga Begović.

Tretjič je bila mošeja v Župi porušena leta 1858 med bitko na Grahovcu, v kateri so črnogorske sile premagale osmansko vojsko in pri tem znatno razširile ozemlje Črne gore.

Ostanki porušene mošeje in minareta v Župi 1993. (Vir: Arhiv IZ v BiH)

Četrtič je bila mošeja poškodovana med prvo svetovno vojno, po vojni pa obnovljena in ob njej zgrajen skoraj 10 m visok minaret.

Petič je bila mošeja porušena leta 1962, ko so postavljali temelje za hidroelektrarno v Grančarevu pri Trebinju.

Takrat je zaradi dviga vodostaja železniška proga Lastva-Bileća premaknjena in speljana skozi Župo.

Ob tej priložnosti se je mošeja „znašla“ na poti trase za železniško progo, zato je bila porušena.

Ponovno je bila zgrajena leta 1964, 10 m dlje od mesta, kjer se je do takrat nahajala.

Šestič so mošejo v Župi porušili ekstremisti Vojske RS-a na začetku agresije na Bosno in Hercegovino leta 1993.