Državni vrh Hrvaške in predstavniki manjšin počastili žrtve v Jasenovcu

(Patria) - S kolono spomina od Spominskega muzeja do spomenika Cvijet, kjer so namesto vencev položili po eno rožo, so hrvaški državni vrh, predstavniki narodnih manjšin, antifašisti in preživeli zaporniki počastili žrtve ustaškega taborišča Jasenovac.

Vsi, ki so se udeležili komemoracije v spomin na 79. obletnico preboja zadnjih zapornikov iz koncentracijskega taborišča Jasenovac, so prehodili pot, sestavljeno iz lesenih pragov železniške proge, s katerimi so zapornike prevažali v taborišče.

Rože ob vznožju spomenika arhitekta Bogdana Bogdanovića so položili in žrtvam poklonili predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković in izaslanik predsednika Republike Hrvaške Orsat Miljenić z delegacijami.

Komemoracije so se udeležili tudi vodilni možje Zveze Romov Kali Sara, Zveze antifašističnih borcev in antifašistov ter Srbskega narodnega sveta, predstavniki družin žrtev ter preživeli zaporniki. Navzoči so bili tudi drugi povabljenci, diplomatski predstavniki ter predstavniki političnih strank, institucij, združenj in mest.

"Še enkrat smo prišli obsoditi totalitarni sistem, najhujše zločine, ki so bili storjeni med drugo svetovno vojno, in se pokloniti nedolžnim žrtvam, ki so trpele tukaj v taborišču in na drugih krajih. Danes smo prišli potem, ko je Hrvaška preteklo leto predsedovala Mednarodnemu zavezništvu za spomin na holokavst, tema našega predsedovanja pa je bila prihodnost spomina, saj se počasi približujemo položaju, ko je število preživelih vse manjše. Dosegli smo soglasje o okvirnem dokumentu, ki bo določil smer dela na področju politike spomina. Izjemno pomembno je, da se ta politika spomina vgradi v naš izobraževalni sistem, da bi mladi pravočasno dobili resnične in prave informacije ter da bi lahko v prihodnosti zavzemali informirana stališča", je dejal Plenković.

Predstavniki Koordinacije judovske skupnosti tudi letos niso sodelovali v uradnem protokolu, temveč so venec položili pred začetkom programa, prav tako vodilni možje dveh političnih strank, SDP in Možemo.

V okviru komemoracije je bil izveden priložnostni glasbeni program, brali so odlomke iz pričevanj preživelih zapornikov ter vodili molitve v imenu pravoslavnih, judovskih, katoliških in islamskih vernikov.

Proti koncu druge svetovne vojne, 22. aprila 1945, se je 600 jasenovačkih taboriščnikov podalo v preboj, do svobode pa jih je prišlo nekaj več kot 100. Preostali taboriščniki, ki zaradi nemoči in bolezni niso sodelovali v preboju, so bili ubiti in sežgani skupaj s taboriščnimi objekti.

V 1337 dneh obstoja taborišča je bilo po doslej ugotovljenih podatkih ubitih več kot 83.000 ljudi. V skoraj štirih letih obstoja je bilo ustaško taborišče Jasenovac kraj trpljenja, stiske in bolečine za številne zapornike, moške, ženske in otroke, Srbe, Rome, Jude, pa tudi politične zapornike, Hrvate, Bošnjake, Slovence ter pripadnike drugih narodov.