Dretelj in BHRT: Dva primera iste pravne bitke za državno premoženje

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Iz Pravobranilstva BiH so za Patrijo potrdili, da še niso prejeli odgovora sodišča v Čapljini na njihovo pritožbo v zadevi premoženja objekta Dretelj.

Terminali se bodo tako 22. avgusta znašli na javni dražbi z začetno ceno 15,5 milijona KM, čeprav je državno premoženje pod prepovedjo razpolaganja.

Gre za objekte in zemljišče, ki imata po ustavi in zakonih Bosne in Hercegovine status državnega premoženja.

Pravobranilstvo opozarja, da se s tem premoženjem v stečajnem postopku poskuša razpolagati brez soglasja pristojnih državnih institucij, kar je neposredno v nasprotju z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem.

Terminal in spremljajoči objekti v Dretelju so se znašli na seznamu premoženja, s katerim naj bi se poplačala terjatev v stečajnem postopku Hercegovačke banke.

http://nap.ba/qpost/413133/Moe-li-drava-spasiti-svoju-imovinu-Godinama-se-znalo-za-nezakonito-preknjiavanje-zato-niko-nita-nije-uradio

Ali država lahko reši svoje premoženje: Več let je bilo znano za nezakonito preknjižbo, zakaj nihče ni storil ničesar?

Piše: Amina Čorbo-ZećoPo več kot dveh desetletjih molka in ignoriranja očitne pravne nelogičnosti se je Pravobranilstvo Bosne in Hercegovine končno javno odzvalo na primer terminala Dretelj pri Čapljini. V sporočilu namestnice pravobranilca

Pravobranilstvo BiH meni, da gre za nezakonito preknjižbo in poskus odtujitve državnega premoženja, zato je zahtevalo, da se Dretelj izloči iz stečajne mase in da se vpiše prepoved razpolaganja in odtujitve.

Čeprav je bila pritožba vložena, odgovor sodišča v Čapljini še vedno ni prispel, domnevno je sodnica na dopustu, kar podaljšuje reševanje tega spora in povečuje tveganje, da bo premoženje odtujeno pred dokončno odločitvijo.

Primer Dretelja po marsičem spominja na nedavni postopek pred Okrožnim sodiščem v Sarajevu, ko je bila sprožena prodaja dela premoženja BHRT-ja zaradi poplačila dolga Evropski radiodifuzijski zvezi (EBU) v višini okoli 16 milijonov KM. Ocenjena vrednost tega premoženja je večkrat višja od zneska dolga. Ocenjuje se, da zgradba BHRT-ja in zemljišče sta vredna okoli 160 milijonov KM. Tudi v tem primeru se je Pravobranilstvo BiH odzvalo, češ da gre za državno premoženje in da prodaja ne more biti izvedena brez spoštovanja ustavnih postopkov in zakonskih omejitev.

Na razpisani dražbi za premoženje BHRT-ja, na kateri naj bi prodali pomožni objekt in parkirišče, se ni pojavil noben kupec, zato je bilo narok odloženo. Vendar pa kljub temu ostaja odprto vprašanje pravnega statusa tega premoženja.

Medtem ko Pravobranilstvo in Ministrstvo za promet in komunikacije BiH poudarjata, da gre za državno premoženje, EBU in njihovi pravni zastopniki trdijo, da se predmet prodaje ne nanaša na glavno stavbo javnega servisa in da premoženje vprašanja ne spada pod prepoved iz Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem.

Naknadno je sodišče zavrnilo pritožbo, Pravobranilstvo pa je napoteno na pravdni postopek. Rok za izplačilo dolga do EBU-ja je februar 2026.

Če se isto uporabi tudi na Dretelj, je nevarnost odtujitve državnega premoženja še večja.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je v tem kontekstu jasno sporočil, da državno premoženje lahko prodaja izključno država, ne pa entitetni, kantonalni ali občinski organi.

Prav to sporočilo, ki je uporabno tako za Dretelj kot za BHRT, kaže na širši problem. Sodišča in organi oblasti na nižjih ravneh vse pogosteje odločajo o razpolaganju z nepremičninami, ki so po svojem pravnem značaju državne, medtem ko se odločbe Ustavnega sodišča BiH in zakonske prepovedi pogosto zanemarjajo.

Oba primera odpirata isto vprašanje, ali se bodo odločbe pravosodnih institucij uskladile z ustavnimi in zakonskimi določbami, ki ščitijo državno premoženje, ali se bo nadaljevala praksa, v kateri se vredne nepremičnine dajejo v promet brez soglasja države?

Medtem ko Pravobranilstvo BiH v zadevi Dretelj še čaka na odgovor sodišča v Čapljini, v primeru BHRT-ja pa pripravlja nadaljnje pravne korake, spori glede državnega premoženja kažejo, da je pravna bitka za njegovo zaščito daleč od končane.