Dragan Čović v funkciji volilne kampanje Slavena Kovačevića

Za NAP piše: Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak

Nedavno održana konferenca v Zagrebu, posvečena razpravi o modalitetah delitve Bosne in Hercegovine, oziroma mirnodobnem doseganju vojnih ciljev in ciljev vojnega zločina, bi lahko prinesla rezultat, ki je nasproten pričakovanjem organizatorjev, promotorjev in samih udeležencev konference.

Učinek kot protiučinek

Čeprav je dnevni red konference izraz ne/skritih večdesetletnih želja vodje HDZ-ja BiH Dragana Čovića, pa bi učinek konference lahko bil protiučinek. Če uporabimo športno prispodobo, je Čović s to konferenco, v zori predvolilne kampanje, dosegel politični avtogol. Poleg tega, da je delitev Bosne in Hercegovine iluzija, obsedena s katero so se v bližnji in daljni zgodovini ukvarjali mnogi, je konferenca zagotovo mobilizirala in homogenizirala ne le Bošnjake, ampak tudi Hrvate, ki državo Bosno in Hercegovino dojemajo kot svojo domovino in so proti njeni delitvi.

Vsi tisti, ki so imeli kakršne koli dvome glede izbire med politiko Slavena Kovačevića in politiko Darijane Filipović, kot osebnega političnega nadomestka Čovića, po omenjeni konferenci teh dvomov nimajo več, njihov glas zagotovo gre Slavenu Kovačeviću. Tako se je pokazalo, da Dragan Čović s svojo protidržavno politiko neposredno dela na afirmaciji politike, ki jo propagira Slaven Kovačević.

Edina možnost, da Dragan Čović popravi povzročeno škodo in povrne zaupanje državljanov, je, da se javno distancira od ciljev omenjene konference in jasno obsodi risanje novih zemljevidov o delitvi Bosne in Hercegovine. Zato bi Slaven Kovačević lahko resno razmislil, da bi mesto v svojem volilnem štabu formalno ponudil tudi Draganu Čoviću.

Čović igra z napačnimi kartami

Najnovejše risanje zemljevidov o delitvi Bosne in Hercegovine potrjuje, da se je Dragan Čović politično zaigral, pa tudi, kar je še pomembneje, da igra z "napačnimi kartami". Kljub velikim političnim izkušnjam je Dragan Čović naredil slabo oceno. Kolikor se zdi nerealno, je po konferenci v Zagrebu popolnoma razveljavljena in nesmiselna kandidatura Darijane Filipović, okrepljena pa je kandidatura Slavena Kovačevića za člana Predsedstva Bosne in Hercegovine iz vrst hrvaškega naroda.

Prav Dragan Čović je s tem kandidaturo Slavena Kovačevića naredil povsem legitimno z vidika interesov države Bosne in Hercegovine ter vseh njenih državljanov in narodov. Z risanjem zemljevidov o neustavni preureditvi Bosne in Hercegovine je vodja HDZ-ja svoji kandidatkinji zagotovil vozovnico v eno smer, smer volitev, vendar brez vstopa v Predsedstvo Bosne in Hercegovine.

Hkrati je z risanjem novih zemljevidov o delitvi Bosne in Hercegovine Slavenu Kovačeviću dal močan argument, s katerim bo utrdil zaupanje Bošnjakov, ki tradicionalno ne podpirajo kandidatov iz vrst bošnjaškega naroda, pa tudi zaupanje med Hrvati, ki državo Bosno in Hercegovino dojemajo kot svojo domovino. Takšnih je in njihovo število ni majhno.

Z risanjem novih zemljevidov v Zagrebu je Dragan Čović popolnoma razkril svoje karte in pokazal, da to niso evropske karte, niti karte, ki državi Bosni in Hercegovini zagotavljajo stabilnost in mirno prihodnost. Vodja HDZ-ja je še enkrat potrdil, da njegove karte temeljijo na kartografiji, ki so jo v devetdesetih letih neuspešno risali Gojko Šušak, Mate Boban in njihovi privrženci.

Legitimni brez legitimnosti

Čeprav je v zadnjih dveh desetletjih in več vodja HDZ-ja BiH za neuspeh koncepta t.i. legitimnega predstavljanja krivil Bošnjake, pa se v praksi kaže, da so največji prispevek k propadu tega koncepta dali prav tisti, ki se na ta koncept sklicujejo, to pa sta predvsem vodja HDZ-ja Dragan Čović in njegov zaveznik, vodja SNSD-ja Milorad Dodik.

Najbolj očiten in najnovejši dokaz za to trditev predstavlja oblikovanje Vlade Federacije BiH, kot tudi izvolitev člana Kolegija iz vrst bošnjaškega naroda v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH, ko so bili politični predstavniki Bošnjakov popolnoma ignorirani.

Legitimni delegitimirali lasten koncept

V Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH je bil Kemal Ademović z osebnim angažmajem Dragana Čovića in Milorada Dodika oktroirano izvoljen kot politični "predstavnik Bošnjakov". Ademović je bil v vodstvo Doma narodov postavljen izključno po volji političnih predstavnikov Srbov in Hrvatov, ne pa po volji Bošnjakov. Natančneje povedano, politični predstavnik Bošnjakov je bil v konkretnem primeru postavljen v nasprotju z voljo - Bošnjakov.

In na koncu, treba je še enkrat opozoriti na vso logično in pravno nevzdržnost koncepta legitimnega predstavljanja v Predsedstvu BiH. Ta, umetno konstruiran, koncept je v nasprotju z Ustavo BiH, saj Predsedstvo BiH predstavlja državo Bosno in Hercegovino, ne pa entitet, in vsi člani Predsedstva BiH so enako ustavno zavezani, da zastopajo interese vseh državljanov BiH, ne le naroda, iz katerega so izvoljeni. V tem ustavnem kontekstu se vsa legitimnost izčrpa skozi obveznost vsakega člana Predsedstva BiH, da enako zastopa interese vseh državljanov Bosne in Hercegovine.

Ker Predsedstvo BiH ni entitetni organ, niti institucija, skozi katero se ščitijo in zastopajo interesi izključno konstitutivnih narodov, ne more biti nikakršnega dvoma, da ustavnopravno ni mogoče, da bi imeli Bošnjaki, Hrvati in Srbi v Predsedstvu BiH "svoje člane". Ta ustavnopravna dejstva so potrjena tudi s sodbami Ustavnega sodišča BiH.

Kdo tam poje

Logično nevzdržnost, pa tudi ustavno neutemeljenost zahtevkov, da imajo konstitutivni narodi "svoje" člane v Predsedstvu BiH, bi lahko primerjali z vožnjo avtobusa, pri čemer voznik avtobusa med vožnjo ne more skrbeti le za varnost tistih potnikov, ki pripadajo etnični skupini, ki ji pripada tudi sam. Voznik avtobusa mora enako skrbeti za varnost vseh potnikov.

Le takšno vodenje med vožnjo zagotavlja tako varno vožnjo kot varnost za vse potnike. Zato, Dragan Čović, dobro premisli, s kakšnimi kartami igraš in kako voziš po teh bosanskohercegovskih divjinah, ki so preživele že mnogo večje hazarderje in neprevidne voznike.