Dodik in NSRs ponovno uvajata Ustavo RBiH

Napisal: Sifet Kukuruz

Če bi Narodna skupščina Republike srbske sprejela ustav tega entiteta, s katerim bi razveljavila, ponižila ali na delu državnega ozemlja prepovedala uporabo Ustave BiH, potem to za posledico pomeni nadaljevanje veljavnosti in začetek uporabe Ustave RBiH. Z prenehanjem veljavnosti Ustave BiH se nadaljuje uporaba Ustave, ki ji je predhodila, to je Ustava Republike BiH.

Največji borec za vrnitev Ustave RBiH sta Dodik in NSRs

V takšni situaciji za nadaljevanje veljavnosti in uporabe Ustave RBiH ni potrebno sprejeti formalne odločitve. Edini pogoj za začetek uporabe Ustave RBiH je prenehanje veljavnosti Ustave BiH.

Spomniti velja na dejstvo, da Ustav RBiH ni v veljavi in se ne uporablja izključno zato, ker je sprejet, velja in se uporablja Ustav BiH. Če pa Ustav BiH preneha veljati, se nadaljuje veljavnost in uporaba Ustave RBiH.

Glede na to, da je edini razlog, zakaj se Ustav RBiH ne uporablja, vsebovan v dejstvu, da je sprejet in se uporablja Ustav BiH, to pomeni, da se s prenehanjem veljavnosti Ustave BiH vzpostavi veljavnost in uporaba Ustave RBiH.

Z odstranitvijo Ustave BiH iz pravnega življenja se v pravno življenje vrača Ustav RBiH. Smrt Ustave BiH pomeni ponovno življenje Ustave RBiH in v tej situaciji o tem ni potrebno sprejeti nobene odločitve kot formalno-pravnega akta. V situaciji, ko preneha veljati Ustav BiH (zaradi nasilne prepovedi njegove uporabe), ni potrebno sprejeti formalne odločitve o vrnitvi na pravno veljavnost Ustave RBiH, saj z izključitvijo Ustave BiH kot pravnega akta iz pravnega obstoja nastane stanje, ki mu je predhodilo.

Za razumevanje tega vprašanja je izjemnega pomena dejstvo, da je edina pravna omejitev za veljavnost in uporabo Ustave RBiH uporaba in veljavnost Ustave BiH. Ko to pravno omejitev preneha obstajati in se uporabljati, to pomeni, da ne obstajajo več nobene pravne ovire za uporabo Ustave RBiH. Tisti, ki s svojim delovanjem odstrani to pravno omejitev iz pravnega življenja, dejansko vrača Ustav RBiH v pravno življenje.

V členu XII Ustave BiH je določeno, da se z njenim začetkom veljavnosti „amandmajsko spreminja in nadreja Ustav Republike Bosne in Hercegovine“, kar pomeni tudi, da se z morebitnim prenehanjem veljavnosti Ustave BiH nadaljuje uporaba Ustave RBiH.

Če je prenehal veljati pravni akt, s katerim je bil drug, predhodno veljavni pravni akt, razveljavljen, potem to pomeni, da akt, ki je bil razveljavljen, nadaljuje svojo veljavnost. S prenehanjem veljavnosti Ustave BiH preneha veljati pravna omejitev, ki je izključevala iz veljavnosti in uporabe Ustav RBiH.

Dejansko bi z morebitnim prenehanjem veljavnosti Ustave BiH bila odpravljena edina pravna omejitev, ki je preprečevala veljavnost in uporabo Ustave RBiH, prenehanje obstoja takšne pravne omejitve pa bi imelo za posledico nadaljevanje veljavnosti in uporabe Ustave RBiH.

Izguba Ustave BiH pomeni pridobitev Ustave RBiH

Torej, s prenehanjem veljavnosti Ustave BiH bi bil „pravni život“ samemu pravnemu omejevanju, ki je izključevalo veljavnost in uporabo Ustave RBiH, odvzet. Na tak način bi se v življenje ponovno vrnil Ustav RBiH, brez sprejetja formalne odločitve. To praktično pomeni, da pravna omejitev, ki je izključevala veljavnost in obstoj Ustave RBiH, ne bi več obstajala, oziroma ne bi več obstajale nobene pravne ovire ali omejitve za nadaljnjo neposredno uporabo Ustave RBiH.

Nadalje, to pomeni, da za nadaljevanje veljavnosti in uporabe Ustave RBiH ni potrebno sprejeti nobene odločitve, dovolj je le, da se iz pravnega obstoja odstrani Ustav BiH, ki je bil vzrok za prenehanje uporabe Ustave RBiH.

Ko preneha veljati Ustav BiH, ki je razveljavil Ustav RBiH, to potem pomeni, da ne obstaja več pravni akt, ki je razveljavil predhodno veljavni Ustav, posledično pa predhodno veljavni Ustav nadaljuje svoje pravno obstajanje, veljavnost in uporabo. Če s prenehanjem vzroka preneha obstajati posledica, potem tudi s prenehanjem veljavnosti Ustave BiH, ki je razveljavil Ustav RBiH, odpade edina pravna ovira, ki je preprečevala uporabo Ustave RBiH.

Torej, v primeru, da se Ustav BiH, kot naknadno sprejet predpis, preneha uporabljati, in sicer ne zaradi sprejetja novega državnega Ustava, potem se nadaljuje uporaba Ustava, ki je temu Ustavu predhodil, to pa je v konkretnem primeru Ustav RBiH. Glede na to, da nobena država ne more obstajati brez ustava, načelo kontinuitete državnosti in ustavnosti nalaga, da se v pravno življenje vrača Ustav, ki je bil predhodno razveljavljen, to pa je Ustav RBiH.

Pravna vez med Ustavom RBiH in Ustavom BiH bi se lahko primerjala z izgradnjo umetnega jezu na reki, s katerim se regulira in preusmerja vodni tok. Z rušenjem in odstranitvijo zgrajenega jezu se vodni tok samodejno vrne v svoj naravni tok, voda pa začne teči po svojem prejšnjem, naravnem toku. Za vrnitev vode v naravni vodotok ni potrebna nikogaršnja odločitev, glede na to, da sam proces ima imanentno zakonitost, po kateri se odvija.

Ustav BiH in Ustav RBiH se nahajata v medsebojnem odnosu, v katerem eden onemogoča istočasno uporabo in veljavnost drugega. Odnos med tema dvema ustavoma pomeni, da prenehanje veljavnosti enega pomeni tudi istočasen začetek veljavnosti drugega.

V meri, v kateri ta dva ustava ne moreta veljati in se uporabljati istočasno, v tej meri ne more obstajati niti stanje brez ustava. Če velja eden, potem ne velja drugi, oziroma s prenehanjem veljavnosti enega, začne veljati in se uporabljati drugi. Takšen pravni odnos med tema dvema ustavoma ponazarja njuno pravno dialektiko.

V tem smislu ne more biti nikakršnjega dvoma, da se s prenehanjem veljavnosti in uporabe Ustave BiH samodejno reaktivira Ustav RBiH. Zato bi tisti, ki želijo uničiti državo BiH, morali vedeti, da s svojim destruktivnim delovanjem delajo ravno nasprotno. Z vrnitvijo na veljavnost Ustave RBiH preneha pravno obstajanje ne le Ustave BiH, ampak tudi samih entitet.