DOBROVOLJAČKA Priča svjedoka: Alija je 'ugodno doručkovao', nije se sjećao položaja na Trebeviću, paljevina u Sarajevu 2. maja

Piše: Amina Čorbo Zećo

Pred Sudom BiH danes je s pričanjem Predraga Miljića, nekdanjega pripadnika JLA, sicer pa pripadnika Vojske Republike Srbske, nadaljeval postopek v primeru Dobrovoljačka.

Miljić je leta 1992 pripadal JLA, nastanjen v vojašnici 'Jusuf Đonlić', bil je voznik in je povedal, kako je ob povratku s Pala, kamor so vozili opremo, na koncu pristal v vojašnici v Lukavici, kjer so 2. maja bili obveščeni, da bodo morali dislocirati poveljstvo Druge vojaške oblasti.

Po njegovih trditvah ni vedel, kako je Alija Izetbegović prišel v vojašnico v Lukavico in ali je to storil prostovoljno, vendar je tožilcu Mladenu Vukojičiću dejal, da je 3. maja zjutraj videl Alijo pri zajtrku v menzi, sedel je v družbi 'neke mlade ženske in častnika'.

„Ni bilo nič nenavadnega. Bilo je veliko vojakov, jaz sem zajtrkoval in odšel,“ je dejal Miljić.

Miljić bo povedal, da ga je nato nekdo poklical, da bi slišali pogovor Ejupa Ganića in Alije Izetbegovića preko radia, in da je slišal, da je Izetbegović ukazal Ganiću, naj zagotovi mirno dislokacijo Poveljstva Druge vojaške oblasti.

Danes je trdil, da se je to zgodilo 3. maja med 11. in 12. uro, vendar je v izjavi iz leta 2011 dejal, da se je to zgodilo 2. maja. Na vprašanje obrambe, kaj je res od teh dveh trditev, je Miljić dejal, da se je to zgodilo 3. maja.

Dejal je, da ne ve, ali je bil ta pogovor Izetbegovića in Ganića javno predvajan na Dnevniku 2. maja. Miljić je tudi povedal, da so nato dobili ukaz, da gredo proti Bistriku, da dislocirajo Poveljstvo Druge vojaške oblasti, in da je krenilo 20 tovornjakov.

„Zadržali smo se približno uro, ker smo delali na nakladanju. Ko smo krenili, sem bil deveti v koloni. Z mano je bil polkovnik ali podpolkovnik, ne vem natančno. Ne vem niti njegovega imena. V nekem trenutku, pri šoli, je belo vozilo BOV zavilo desno, nekaj tovornjakov pa je šlo levo. Nato so kontejnerji preprečili pot in obstali smo. Začelo se je streljanje iz šole, od kontejnerjev in z okoliškega hriba, bil je nek oporni zid,“ je dejal Miljić.

Tega podpolkovnika je pokosil rafal, pripoveduje Miljić, in dodal, da je hitro spoznal, da je tudi sam ranjen v nogo.

„Nato me je iz tovornjaka potegnil nek vojak in padel sem na asfalt. Streli so se, samo streljanje se je oddaljevalo od nas proti začelju kolone. Ta skupina je bila različno oblečena, mešanica civilistov in vojakov,“ je dejal Miljić.

Miljić je tudi povedal, kako so jih odvedli v dvorano, za katero niti danes ne ve, kje je, in da so ločili mlade vojake ter vojake po pogodbi in častnike. Miljić je bil mlad vojak, vendar ni iskal zdravniške pomoči. Dodal je, da so ga, takoj ko so ugotovili, da je ranjen, premestili v bolnišnico na KCUS, kjer je ostal štiri dni.

Tako kot prejšnji pričevalci tudi Miljić ne ve nič o dogodkih v Sarajevu 2. maja, ne ve za ognjene položaje na Trebeviću, celo ne ve, da je bila vojna na Hrvaškem!

Prav tako ni videl, pravi, zažganih objektov po Sarajevu med odpeljanjem iz Dobrovoljačke proti stavbi FIS-a.

Celó ni mogel pojasniti, zakaj so mu na KCUS-u rekli, naj gre ob okno in leže na posteljo, da bi ga „ubili četniki s Trebevića“.

„Ne vem, kaj je to pomenilo,“ bo dejal Miljić odvetniku Senadu Pizoviću.

Sicer pa je Miljić danes dejal, da je zjutraj vzel antidepresive, da bi bil miren med pričanjem, in je dejal, da redno jemlje terapijo. Poudaril je tudi, da je bil sodni policist od leta 2003 do 2021, vendar takrat ni uporabljal teh sredstev.

Sodni proces v tem primeru se nadaljuje 6. marca.