DOBROVOLJAČKA Prvoborec VRs-a je pričal proti Ganića in drugih, danes je govoril popolnoma drugače kot leta 2011.

Napisal: A. Čorbo-Zećo

V nadaljevanju sojenja v primeru 'Dobrovoljačka' je danes pričal priča tožilstva Zdeno Milinčić o dogodkih 2. in 3. maja 1992, popolnoma drugače kot leta 2011 med dajanjem izjave v Banja Luki. In ni prvi, ki se je šele zdaj spomnil nageljnov na baretkah, državljane, o katerih so prej govorili, pa spremenil v uniformirane osebe.

Vendar pa je to prvi, ki se popolnoma zaveda protislovij v svoji izjavi, češ da ni videl izjave iz leta 2011, čeprav v zapisniku piše, da je bila izjava sestavljena v štirih izvodih, od katerih je bil en izvod dan priči.
Tožilec Mladen Vukojičić je nato od priče zahteval, naj pove, ali je to, kar je danes govoril, resnično, kar je potrdil, vendar ni zanikal niti izjave iz leta 2011!?

Sicer pa se je Milinčić 'pohvalil', da je bil v vojski Republike srbske 53 mesecev in 29 dni, odvetnica Mirna Avdibegović pa je vztrajala, da priča pove, kje je bil ta vojaški staž vpisan in ali je bil pred dogodki maja 1992 že v kakšnih drugih vojnih dogodkih.

Priča je povedala, da je bil v njegov vojaški staž vpisanih tudi pet mesecev brez boja (!?). Milinčić je služil JLA v Bihaću leta 1991, nato je bil premeščen v Zagreb, marca 1992 pa je prišel v poveljstvo druge vojaške oblasti v vojašnico na Bistriku.

Pripovedoval je, kako je bil 2. maja napaden poveljstvo druge vojaške oblasti, obrambi pa je povedal, da je tudi on streljal 2. maja.

Odvetnica Zaima Backovića, Jesenka Rešidović, je soočila Milinčića z izjavo iz leta 2011, v kateri sploh ni omenjal nageljnov ali kakršnih koli drugih oznak, danes pa je dejal, da so jih v koloni napadle uniformirane osebe z nageljni na baretkah.

„Prej nisem omenjal, ker je bila zame takrat edina legalna JLA, vse drugo so bile paravojaške enote,“ je dejal ta priča.

Na vprašanje odvetnice Avdibegović, ali je bil seznanjen s tem, da je JLA prenehala obstajati 27. aprila 1992, je Milinčić dejal, da mu ni znano.

Ta priča je tudi povedala, da so jih osebe, ki so jih ujele, odpeljale čez Miljacko v dvorano FIS Viteza (!?), kjer so jih nekatere pretepali in jim psovali mater četniško. Dejal je, da je bilo to na Baščaršiji, kasneje pa je dejal, da ne pozna Sarajeva, ker je iz Dervente.

Pripovedoval je, da so jih zbrani državljani obmetavali s kamni in jih psovali, dokler niso prispeli do FIS-a. Priznal je, da je vladal kaos, vendar je na dodatna vprašanja tožilca trdil, da je bil kaos med pripadniki JLA!

Dejal je, da so v Lukavico odšli 5. maja, od tam pa je odšel v Han Pijesak in se nato pridružil vojski Republike srbske, s čimer je postal prvoborec.

Poleg Ejupa Ganića, obtožnica tožilstva BiH bremeni tudi Zaima Backovića, Hamida Bahto, Hasana Efendića, Fikreta Muslimovića, Jusufa Pušino, Bakira Alispahića, Enesa Bezdroba, Ismeta Dahića in Mahira Žiško.

Tožilstvo BiH v tem postopku dokazuje, da Alija Izetbegović ni bil ujetnik in da kolona ni bila zakonit vojaški cilj, kar je v nasprotju z odločbo Haaga, v kateri piše, da je bila kolona zakonit vojaški cilj.