So Bidenovi sankcije nekaterim Izraelcem samo za domačo uporabo ali gre tudi za discipliniranje Netanyahua?

Napisal: Armin Sijamić

Združene države so uvedle sankcije Izraelu, so poročali številni mediji. Toda za to formulacijo se skriva nekaj drugega - Washington ne kaznuje vlade, ampak posameznike, ki niso uradniki vlade, ki jim je omogočila, da počnejo tisto, za kar so kaznovani. Kaj se dogaja?

Včeraj so ameriški mediji poročali, da je ameriški predsednik Joseph Biden odločil sankcionirati štiri izraelske državljane zaradi njihovih dejanj na zasedenem Zahodnem bregu. Nekateri so dejali, da gre za primer "brez primere", še posebej v času, ko v Gazi poteka vojna, ki je terjala več kot 26.000 palestinskih življenj, predvsem civilistov.

Nesoglasja med obema zaveznikoma so obstajala že prej, zlasti med izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem in Bidnom ali njegovimi predhodniki na tem položaju iz vrst demokratov. Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, po napadu palestinske skupine na Izrael 7. oktobra, so razlike postale vidne. Nekateri so trdili, da je bil izraelski vdor v Gazo odložen zaradi vztrajanja ameriške strani. Bela hiša je to pojasnila s tem, da so le dali nasvet.

/qpost/321168

'Voditelj svobodnega sveta' Biden ne uspe ustaviti Netanyahua pri uničevanju Gaze in ameriške zunanje politike

Napisal: Armin SijamićV zadnjih treh letih je ameriški predsednik Joseph Biden gradil podobo voditelja 'svobodnega sveta', v zadnjih treh tednih pa je izraelski premier Benjamin Netanyahu ta prizadevanja razveljavil. Daljša kot bo vojna v Gazi, dalj

Manj pomemben je način, kako se je odvijal obračun med dvema zaveznikoma, kot dejstvo, da je Netanyahujeva vojna uničila Bidenovo politiko na mednarodni ravni, ga dodatno spopadla z republikanci doma in povzročila padec priljubljenosti pri velikem delu prebivalcev Združenih držav.

/qpost/327904

Netanyahuova politika je grožnja za Izrael, Združene države in predsednika Bidena

Napisal: Armin SijamićSedemdeset dni traja vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi. Brutalen odgovor vlade Benjamina Netanyahua na Hamasov napad 7. oktobra in 'neselektivno bombardiranje', kot ga je opisal ameriški predsednik Joseph Biden, ogroža

Novembrske volitve in Bližnji vzhod

Biden je ameriške sankcije izraelskim naseljencem napovedal iz zvezne države Michigan v okviru prizadevanj za drugi predsedniški mandat. Ta zvezna država je ena od tako imenovanih swing states, torej tista, ki svojo podporo pogosto daje različnim strankam in kandidatom. Tam živi številna arabska in muslimanska skupnost, ki Bidnu zameri politiko do Gaze, njihovi glasovi pa bi lahko bili jeziček na tehtnici, kjer je Biden pred štirimi leti tesno zmagal.

Tarča Bidenove kampanje sta Dearborn in njegov župan Abdullah Hammoud. Na omrežju X je dejal, da je zavrnil srečanje z vodjo kampanje. "Ne bom se ukvarjal s pogovori o volitvah, medtem ko gledamo genocid v živo ob podpori naše vlade," je navedel Hammoud.

Biden je ob utemeljevanju svoje odločitve dejal, da je "situacija na Zahodnem bregu, zlasti visoka raven nasilja med skrajnimi naseljenci, prisilno razseljevanje ljudi in vasi ter uničevanje lastnine, dosegla nevzdržno raven in predstavlja resno grožnjo miru, varnosti in stabilnosti".

State Department je podrobno predstavil odločitev in navedel nekatera dejanja, ki se pripisujejo sankcioniranim – organiziranje izgredov, požiganje hiš, avtomobilov in kmetijskih posestev, širjenje strahu, napadi na Palestince, ki so povzročili smrt, ter napadi na izraelske aktiviste.

"Yesh Din, izraelska skupina za človekove pravice, poroča, da so naseljenci ali izraelske sile od 7. oktobra ubili 197 Palestincev na Zahodnem bregu. Združeni narodi poročajo, da je bilo v istem časovnem obdobju najmanj 121 palestinskih gospodinjstev, okoli 1.150 ljudi, vključno s 452 otroki, razseljenih zaradi nasilja naseljencev," je poročal Politico sredi novembra. Od takrat so se te številke zagotovo povečale.

Sankcioniranim je Biden prepovedal vstop v ZDA, zamrznil njihovo premoženje pod ameriško jurisdikcijo in jim prepovedal dostop do ameriškega finančnega sistema.

Netanyahuu ta poteza ni bila všeč. Njegova vlada je sporočila, da je "absolutna večina naseljencev v Judeji in Samariji državljanov, ki spoštujejo zakon, mnogi od njih se teh dni redno borijo v rezervah za obrambo Izraela. Izrael povsod ukrepa proti vsem kršiteljem zakona, zato ni prostora za izjemne ukrepe v tem pogledu."

Očitno je, da Washington za te poteze naseljencev ne krivi oblasti v Izraelu, ki izvajajo politiko naselitve na Zahodnem bregu, oziroma Judeji in Samariji, kot imenujejo ta prostor. To traja desetletja in je dokumentirano. Naseljenci zavzamejo prostor od Palestincev, država pa zgradi naselja in dostopne poti, torej ustvari pogoje, da lahko tam živeči tudi živijo.

V aktualni izraelski vladi sta dva ministra, ki še posebej podpirata to politiko. Minister za varnost Itamar Ben-Gvir in minister za finance Bezalel Smotrich zagovarjata naselitev tudi v Gazi. Čeprav so obstajale špekulacije, da se bosta tudi ona znašla pod udarom Bidenovih sankcij, se to ni zgodilo.

"Trenutno ni načrtov za sankcije proti uradnikom izraelske vlade," je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby, Ben-Gvir pa je naseljence opisal kot heroje. "Čas je, da Amerika ponovno premisli svojo politiko v Judeji in Samariji. Predsednik Biden se moti glede državljanov Države Izrael in junaških naseljencev," je dejal Ben-Gvir. "Tisti, ki so bili napadeni, tisti, ki so bili tarča kamenjanja v poskusu, da bi jih poškodovali in ubili, so junaški naseljenci v Judeji in Samariji," je dodal.

Od teh Bidenovih potezov bodo imeli Palestinci malo koristi. Še več, če Izrael ne bo preprečil sankcioniranim, da nadaljujejo s svojimi dejanji, bi se njihov teror lahko povečal. Vendar pa bi to Bidenovo dejanje, oziroma blaga kritika izraelske politike, lahko napovedovalo nekatere druge politike.

Premirje v Gazi in palestinska država

Netanyahuova vojna v Gazi je prisilila številne izraelske zaveznike, da se distancirajo od Tel Aviva. Nekatere države so prekinile diplomatske odnose z Izraelom, nekatere so umaknile svoje veleposlanike, nekatere pa so se pridružile prizadevanjem, da bi tej državi sodili za genocid. Čeprav Združene države in Združeno kraljestvo trdno stojijo na strani Izraela, so se v zadnjih dneh pojavili tudi drugačni toni.

Poleg Bidna se je oglasil tudi britanski zunanji minister David Cameron, ki je izjavil, da bi London lahko priznal Palestino kot državo po vzpostavitvi premirja v Gazi. Če se bo to zgodilo, bi to bila epohalna sprememba politike uradnega Londona, čigar odločitve pred več kot sto leti so ustvarile okoliščine, ki so Izraelce in Palestince pripeljale v takšen položaj.
Na Zahodu je vse več glasov, da Izrael ne bo uspel v svoji vojni v Gazi, čeprav ni povsem jasno, kaj Netanyahu želi. Deklarirana namera uničiti Hamas je obsojena na propad, saj njegovi voditelji živijo po Bližnjem vzhodu in je po pokolu v Gazi težko najti Palestince, ki bi želeli, da jih Izrael nadzoruje. Hkrati Izrael preko posrednikov pogaja s Hamasom, kar je dodaten dokaz, da je takšna politika čudno zasnovana.

Koliko sta Bidenova in Cameronova namera iskreni, je verjetno najpomembnejše vprašanje za mnoge Palestince. ZDA in ZK so do vratu v bližnjevzhodnih političnih procesih in ni dvoma, da se bo njuna beseda upoštevala. Dokaz za to so tudi informacije od včeraj. V senci Bidenovih sankcij sta Izrael in Hamas pristala na nov prekid ognja. Pogajanja, ki potekajo daleč od oči javnosti Izraela in Palestine, bi lahko ponovno odločila. Nadaljevanje vojne bi pomenilo katastrofo za Palestince in nove udarce politikam Netanyahua in Bidna.