Bo palestinsko mesto Rafa uničeno?

Napisal: Armin Sijamić

Sedem mesecev traja vojna v Gazi med Izraelom in Hamasom. V porušeni enklavi je bilo eno mesto večinoma prizaneseno hudim uničenjem. Rafa je mesto, o katerem se v teh dneh govori po vsem svetu.

Ko je Hamas 7. oktobra napadel Izrael in ubil okoli 1.200 izraelskih vojakov in civilistov, je bilo jasno, da se bo Tel Aviv odzval. A težko si je bilo predstavljati, da bo desničarska vlada Benjamina Netanyahua ostala nema na pozive Zahoda in celega sveta, tudi po odredbi Meddržavnega sodišča pravice, naj ustavi genocidna dejanja.

Netanyahu, ki ga po poročanju izraelskih medijev čaka poraz na prihodnjih volitvah in zapor zaradi korupcije, je celo sporočil, da bo Izrael nadaljeval vojno sam, če mu bodo zavezniki obrnili hrbet. Dokaz za to je tudi zavrnitev prekinitve ognja, potem ko je Hamas popustil pod pritiskom in privolil v predlagani načrt, za katerim v veliki meri stojijo Združene države Amerike, Katar in Egipt.

S privolitvijo v premirje je Hamas razgalil Netanyahuove položaje, saj so mnogi menili, da Hamas ne bo privolil v dogovor, ki ne pomeni konca vojne. Tako se je Netanyahu, čeprav v to mnogi niso dvomili, izkazal za največjo oviro za prekinitev spopadov. Pred tem je Netanyahu s podporo dela medijev in zahodnih uradnikov poskušal krivdo prevaliti na Hamas.

Razlog, ki ga Netanyahu navaja za nekončanje vojne, je mesto Rafa, ki se nahaja na jugu Gaze ob meji z Egiptom. Izraelski premier trdi, da se tam skrivajo „hamasovi bataljoni“ in da je treba mesto napasti, da bi bila ta skupina, ki jo šteje za grožnjo izraelski obstojnosti, poražena. „Uničenje Hamasa“ je postavil kot glavni cilj vojne.



Zadnje pribežališče

Namera napada na Rako vzbuja strah. Agencije Združenih narodov, humanitarne organizacije, uradniki in tisti, ki so seznanjeni s situacijo na terenu, pravijo, da bi bil napad na to mesto katastrofa, kot da že ni, s preko 34.000 mrtvimi Palestinci, predvsem otroki in ženskami.

Rafa je dom za 1,2 milijona Palestincev, ki so pobegnili iz ostalega dela Gaze po izraelskem ukazu. Tel Aviv je od njih zahteval, naj gredo na jug Gaze, medtem ko je izraelska vojska napredovala s severa. Palestinci nimajo kam iti, saj je Egipt zaprl mejo, preostali del enklave pa je večinoma uničen. Zunaj Rake je težko organizirati življenje za toliko ljudi, saj je infrastruktura uničena.

Humanitarne organizacije pravijo, da je Rafa ključno mesto za zagotavljanje pomoči Palestincem, saj se v bližini nahaja mejni prehod Kerem Šalom, ki povezuje Gazo, Izrael in Egipt. Tam se v Gazo dostavljajo voda, hrana, nafta, zdravila in druge potrebščine. Začetek spopadov v tem mestu bi verjetno pomenil zmanjšanje ali popolno prekinitev dostave pomoči, ki je bila že do zdaj nezadostna, po besedah humanitarnih delavcev. Poleg tega so iz Rake v prvih tednih vojne potekale evakuacije težje ranjenih Palestincev in tujih državljanov.

Ameriški uradniki so večkrat ponovili, da želijo videti „verodostojen načrt“ Netanyahuove vlade, da bodo v primeru vojaške operacije v Rafi civilisti zaščiteni, in nasprotovali napadu, če načrta ni. Da bi rešili svoj obraz pred svetom, saj zaveznikom v Tel Avivu redko javno izrekajo kritike, so priznali, da tega načrta ni.

/qpost/327904

Netanyahuova politika je grožnja za Izrael, Združene države in predsednika Bidna

Napisal: Armin SijamićSedemdeset dni traja vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi. Brutalen odgovor vlade Benjamina Netanyahua na Hamasov napad 7. oktobra in „neselektivno bombardovanje“, kot ga je opisal ameriški predsednik Joseph Biden, ogroža

Vsaka bomba ubija

Rafa je mesto, ki je že dolgo razdeljeno z mejo in zidom. Kot posledica vojne sta Izrael in Egipt mesto razdelila na dva dela, del, ki je ostal v Egiptu, pa je sčasoma porušen in prebivalstvo izseljeno. Podobno je bilo tudi na palestinski strani, ki jo je do konca leta 2005 upravljal Izrael. Pred umikom vojske je oblast odredila uničenje Rake, kar se je tudi zgodilo. Cilj tega uničenja je bil razseliti Palestince proti Sinajskemu polotoku, torej Egiptu.

Kljub temu se to ni zgodilo, saj so različne države pomagale pri gradnji sprejemnih centrov oziroma celih stanovanjskih blokov. Po popisu prebivalstva iz leta 2017 je imela Rafa v Gazi nekaj več kot 170.000 prebivalcev. Že pred začetkom vojne oktobra je bilo mesto v težkem stanju, z 1,2 milijona novimi prebivalci pa je situacija postala obupna.

UNICEF je včeraj opozoril, da bi Izrael z napadom na Rako ogrozil kar 600.000 otrok, okoli 78.000 dojenčkov, mlajših od dveh let, in okoli 175.000 otrok, mlajših od pet let, od katerih jih je devet od desetih okuženih z eno ali več nalezljivimi boleznimi. UNICEF pravi, da ima okoli 65.000 otrok že težave, vključno s težavami z vidom, sluhom, hojo, razumevanjem in učenjem, skoraj 8.000 otrok, mlajših od dveh let, je akutno podhranjenih, skoraj vsi otroci že potrebujejo strokovnjake zaradi poslabšanega duševnega zdravja. UNICEF je sporočil, da so bili nekateri posamezniki večkrat razseljeni. Ista agencija ZN ocenjuje, da v Rafi živi 20.000 ljudi na kvadratni kilometer. Največ teh ljudi živi v improviziranih taboriščih oziroma šotorih.

Torej, jasno je, zakaj vlada tako veliko zaskrbljenost. Ljudje, ki nimajo kam iti ali se skriti, se soočajo s grožnjo množičnega pobijanja. Izraelska oblast je že odobrila napad na Rako, na njene vzhodne dele, in prebivalstvu sporočila, naj beži. Po informacijah s terena je izraelska vojska že zavzela mejni prehod Rafa s palestinske strani.



Ali obstajajo rdeče črte?

Med včerajšnjim dnem je Izrael izvajal operacije v Rafi in trdil, da je ubil dvajset oboroženih Palestincev. Hamas je sporočil, da se bo boril proti izraelski vojski, priče s terena pa poročajo, da so po izraelskih napadih že civilne žrtve. Z drugimi besedami, ponavlja se tisto, kar se je dogajalo v drugih delih Gaze v zadnjih mesecih.

Poleg tega je Izrael prvič po letu 2005 prevzel nadzor nad mejo med Gazo in Egiptom, torej nad „Filadelfijskim koridorjem“, štirinajst kilometrov dolgim kopnim pasom, dogovorjenim v izraelsko-egiptovskem mirovnem sporazumu iz leta 1979. S tem sporazumom je mejo med Gazo in Egiptom varovala izraelska vojska in egiptovska policija. Po umiku Izraela leta 2007 Hamas na palestinski strani meje prevzame nadzor. Poleg tega Hamas na tem območju gradi ilegalne predore proti Egiptu in se tako oskrbuje.

Egipt je Izrael že prej opozoril, naj ne sprejema takšnega koraka, češ da bo to poslabšalo odnose med državama, nekateri pa so to razumeli tudi kot grožnjo z uporabo sile. Po sporazumu Izrael v določenih sektorjih nima pravice razporediti vojske, s prevzemom nadzora nad „Filadelfijskim koridorjem“ pa je po mnenju Egipta kršitev mirovnega sporazuma.

Februarja so mediji poročali, sklicujoč se na satelitske posnetke, da Egipt ob Gazi gradi sedem metrov visok zid, da bi preprečil prehod Palestincev čez mejo. Kairo se boji, da se ne bi ponovil scenarij iz leta 1948, ko je v Egipt pobegnilo okoli 750.000 Palestincev. Nekateri mediji so trdili, da Egipt ob svoji meji gradi naselja za razseljene Palestince, Kairo pa je odgovoril, da gre za logistične objekte in da niso namenjeni palestinskim beguncem.

V dneh, ki prihajajo, bo Rafa na vrhu seznama prioritet ameriških in bližnjevzhodnih diplomatov. Premirje, ki ga je Hamas sprejel, je bil način, da se izogne izraelskemu napadu na Rako. Ker premirja ni, bo Netanyahu imel nov izgovor, da napade in tako povzroči škodo civilnemu prebivalstvu in infrastrukturi, tako kot se je dogajalo v zadnjih sedmih mesecih. Ostaja vprašanje, ali bodo arabske države in Zahod zdaj zavzeli drugačna stališča.

/qpost/321168

'Voditelj svobodnega sveta' Biden ne uspe ustaviti Netanyahua pri uničevanju Gaze in ameriške zunanje politike

Napisal: Armin SijamićPretekla tri leta je ameriški predsednik Joseph Biden gradil podobo voditelja „svobodnega sveta“, v zadnjih treh tednih pa je izraelski premier Benjamin Netanyahu ta prizadevanja razveljavil. Čim dlje bo trajala vojna v Gazi, tem bolj