Čovićev govor je prepakiran Dodikov separatizem: Bosna je nedeljiva, a le če z njo upravljata Zagreb in Beograd!

Napisal: Rasim Belko

Vodja Hrvaške demokratske skupnosti Dragan Čović je dolgo časa pod radarjem držal svoje mnenje o vprašanju državnega premoženja, a je med gostovanjem na državni televiziji BHRT dejansko izrazil stališča, ki so povsem v skladu s tistim, kar zagovarja Milorad Dodik.

„Državno premoženje je državno premoženje, le da mi ne sprejemamo strukture države, ki smo jo sprejeli – ta je daytonska. Ali občina, na primer v Sarajevu, ni država? Ali mesto, kot je Sarajevo, kot Mostar, ni država? In če je nekaj danes v lasti mesta Mostar, ali to ni državno lastništvo? Enako mislim na entitetsko, kot tudi na tisto na ravni BiH,“ je sporočil Čović.

Odgovor na njegova spraševanja je preprost NE, ker državno premoženje ni vezano na strukturo države, temveč na pravila in sporazume, na koncu pa tudi na Ustavo in odločitve Ustavnega sodišča BiH, ki pravijo: „Imetnik državnega premoženja je izključno država Bosna in Hercegovina“.

Preprost je odgovor, zakaj ni tako, kot postavlja Dragan Čović, ker če je državno premoženje last občine, mesta, kantona ali entitete, potem imajo te ravni oblasti polno pravico razpolagati s tem premoženjem, od njegove uporabe do prodaje ali podelitve koncesije.

V tem primeru država Bosna in Hercegovina ne bi obstajala, ker tudi nepismen človek ve, da ni države brez ozemlja. In zaradi ozemlja je bila na Bosno in Hercegovino izvedena dvojna agresija, zdaj pa bi Čović, tako kot njegov partner Milorad Dodik, želel, da tisto, kar je bilo z agresijo, UZP-jem in genocidom odvzeta državi, postane last nižjih upravnih enot.

Čovićevo skrivanje očitno ni bilo posledica njegovega premišljevanja o državnem premoženju, temveč nekakšen strah, da se glede državnega premoženja postavi kot Dodik, ki eksplicitno pravi, da je pripravljen na secesijo v roku 24 ur od morebitnega vsiljevanja odločitve o državnem premoženju.

In medtem ko je skozi objektiv kamer BHRT vodja HDZ-ja pošiljal sporočila, da je Bosna in Hercegovina „nedeljiva“, in da se moramo „mi znotraj dogovoriti o konstitutivnem predstavljanju“, je dejansko mislil isto kot Dodik, ki to vsaj iskreno izgovarja brez skrivanja za frazami o evropski Bosni in Hercegovini.

Ta nedeljivost Bosne in Hercegovine po Draganu Čoviću izgleda tako, da s premoženjem države upravljajo nižje ravni oblasti, torej da se dejansko stanje na terenu, doseženo z dvojno oboroženo agresijo, spremeni v končno ureditev Bosne in Hercegovine.

Jasno je torej, da Čovićeva nedeljivost pomeni vse tisto, kar predstavlja tudi Dodikov separatizem.

Za zdaj bi zunanje meje Bosne in Hercegovine po Čoviću ostale nedotaknjene, a le če bodo notranje politične tokove nadzorovali uradni Zagreb oziroma njegovi šefi iz očetovskega HDZ-ja.

Tako bodo lahko tajkuni HDZ-ja, Čovića in Plenkovića razkosali premoženje Bosne in Hercegovine za lažno podporo evropski poti Bosne in Hercegovine. Ta zunanja nedeljivost po Čoviću predstavlja tudi hrvaško pravico, da se mimo spoštovanja države in njenih zakonov v mestih, kjer je večinsko hrvaško prebivalstvo, sprašujeta dva HDZ-ja.

V bistvu Čovićeva nedeljivost zunanjih meja predstavlja neformalne vzporedne in posebne odnose bh. Hrvatov s Hrvaško. Vse enako kot pri Dodiku, kajne?

Tisto, kar govori in zagovarja Čović, bi Dodik podpisal ta trenutek, ker se zaveda, da bi to v ne tako daljni prihodnosti pomenilo končni razpad države Bosne in Hercegovine, ki ne bi imela svojega ozemlja, imela pa bi institucije, ki jih nadzorujejo separatistične sile.

V tem duhu je tudi Čovićeva zgodba o Ustavnem sodišču BiH, v katerega s silo in s pomočjo OHR-ja poskuša vključiti svoj kader Marino Vukojo, medtem ko hkrati zagovarja uresničitev Dodikovih interesov o izključitvi tujih sodnikov.

Jasno je torej, da je Čovićeva politika enako separatistična kot Dodikova, ker sta njuni rešitvi identični, le v drugačnem celofanu. In to mora biti jasno vsem probosanskim političnim opcijam, ki vstopajo v zavezništvo s HDZ-jem, ker se morajo zavedati, da Čovićevo skrivanje za evropejstvom in spravljivi toni predstavljajo le krinko, ki mami v past.

In ni dvoma, da tisto, kar Čović govori o nedeljivosti Bosne in Hercegovine, pomeni vse dokler se uradni Zagreb lahko vpleta v notranje zadeve BiH. Tako kot pri Dodiku.

Le da ima Dodik vzporedne odnose na papirju, Čović pa na prtičku!