Cilj Daytonta ni koncept konstitutivnih narodov, temveč implementacija Evropske konvencije o človekovih pravicah

Za NAP piše: Sifet Kukuruz, pravni ekspert

HDZ BiH že tri desetletja vodi politiko, s katero deklarativno zagovarja konstitutivnost hrvaškega naroda v BiH, medtem ko v praksi ves ta čas izvaja politiko, s katero skuša konstitutivnost Hrvatov vzpostaviti izključno na delu državnega ozemlja, konkretno samo v entiteti Federacija BiH. Deklarativna politika konstitutivnosti na celotnem državnem prostoru in realpolitika, usmerjena izključno na del državnega ozemlja, sta dovolj razloga za veliko nezaupanje v namere protagonistov ideje konstitutivnosti in legitimnega zastopanja.

Poudarjati nujnost zagotavljanja konstitutivnosti Hrvatov v celotni BiH, hkrati pa izvajati dejavnosti za uveljavitev tega načela samo v eni entiteti, dokazuje, da za takšno idejo ne stoji skrb za interese hrvaškega naroda v celotni BiH, temveč skrb za zaščito interesov ene politične stranke, konkretno HDZ-a BiH. Trditi, da je konstitutivnost hrvaškega naroda na celotnem državnem ozemlju zagotovljena z Ustavo BiH, hkrati pa izvajati politiko, s katero se želi uporabo tega načela, v nasprotju z Ustavo BiH, zagotoviti izključno na delu državnega ozemlja, pomeni nespoštovanje Ustave BiH.

HDZ je s svojim dosedanjim političnim delovanjem dokazal, da se ne zavzema za konstitutivnost hrvaškega naroda na celotnem državnem ozemlju, zlasti pa ne na delu državnega ozemlja, ki je administrativno urejeno kot entiteta RS. Dejanski namen zagovornikov ideje konstitutivnosti in legitimnega zastopanja je vzpostavitev monoetnične entitete na delu državnega ozemlja, ki bi po vzoru entitete RS pripadala izključno hrvaškemu narodu.

Tretja entiteta ne zagotavlja konstitutivnosti hrvaškega naroda v celotni BiH

Kot potrditev utemeljenosti takšne trditve je dovolj spomniti se na dejstvo, da je vodja HDZ-a BiH Dragan Čović, goreče se zavzemajoč za konstitutivnost hrvaškega naroda v BiH, z govornice Narodne skupščine RS oblastem te entitete sporočil "čuvajte RS". Čeprav so Hrvati in Bošnjaki dekonstitucionalizirani v entiteti RS, je vodja HDZ-a vseeno jasno in glasno zahteval od Milorada Dodika, naj ohrani prav takšno entiteto.

Zavedajoč se, da je politični narativ o vzpostavitvi "tretje entitete" mogoče ohraniti politično živim le, če se ohrani trenutna identiteta entitete RS kot entitete izključno srbskega naroda, je Dragan Čović v Skupščini RS izrazil podporo prav dekonstitutivnosti Hrvatov na tem delu državnega ozemlja. Torej se vodja HDZ-a za konstitutivnost Hrvatov v BiH bori z dekonstitucionalizacijo hrvaškega naroda na celotnem območju BiH.

Dekonstitucionalizacija proti konstitutivnosti

Dragan Čović v Narodni skupščini RS ni postavil zahteve oblastem te entitete, naj "vzpostavijo in zagotovijo konstitutivnost hrvaškega in bošnjaškega naroda v BiH", čeprav to narekuje načelo konstitutivnosti, na katerega se sklicuje, pa tudi t. i. odločba Ustavnega sodišča BiH o konstitutivnosti narodov v BiH, temveč je poslal sporočilo podpore politiki, ki odkrito zanika načelo konstitutivnosti.

S podpiranjem monoetnične identitete entitete RS, ki je posledica nasilnega izgona Bošnjakov in Hrvatov s tega državnega ozemlja, je Dragan Čović pravzaprav poslal sporočilo, da želi vzpostaviti prav takšno entiteto za hrvaški narod na drugem delu državnega ozemlja. In medtem ko skozi načelo konstitutivnosti deklarativno pledira za konstitutivnost hrvaškega naroda v celotni BiH, se v praksi HDZ-a potrjuje, da gre izključno za željo, da se konstitutivnost hrvaškega naroda zagotovi na delu državnega ozemlja, in to samo v entiteti FBiH. Tako se potrjuje, da HDZ in SNSD skozi konstitutivnost hrvaškega oziroma srbskega naroda želita delitev BiH kot celovite države, v kateri so vsi trije narodi konstitutivni na vsakem njenem koščku.

Z odrekanjem konstitutivnosti hrvaškega naroda na celotnem državnem ozemlju, zavzemanjem za vzpostavitev teritorialne enote izključno hrvaškega naroda in hkratnim pristajanjem na monoetnično entiteto RS HDZ potrjuje, da gre za namero delitve BiH na tri teritorialne celote, ki bi bile etnično monolitne, in ne za namero, da se konstitutivnost zagotovi na vsakem delu državnega ozemlja. Namesto da bi se konstitutivnost uresničevala na celotnem državnem ozemlju in namesto da bi ta koncept vodil k implementaciji Aneksa 7 Daytonskega mirovnega sporazuma, se z narativom HDZ-a o konstitutivnosti Hrvatov v okviru tretje entitete izvaja ne le dekonstitucionalizacija konstitutivnih narodov, ampak tudi teritorialna delitev BiH.

Torej ideja o tretji entiteti v režiji HDZ-a pomeni zreduciranje Hrvatov na določen, etnično homogen del državnega ozemlja, in to del državnega ozemlja, kjer HDZ dosega prevladujoč politični vpliv. Na tak način se želi vzpostaviti suverenizacija ene etnične skupine na delu državnega ozemlja, čeprav je Ustavno sodišče BiH že leta 1998 sprejelo odločbo, da suverenosti konstitutivnih narodov ni mogoče utemeljiti na teritorialnem načelu. Ne glede na to, da se konstitutivnost predstavlja kot načelo, ki se razteza na celotno državno ozemlje, ideja o tretji entiteti temelji na dodatni fragmentaciji politične subjektivitete konstitutivnih narodov in njihovem eksistencialnem zreduciranju na del državnega ozemlja.

Namesto celotne BiH HDZ želi del BiH

Politika HDZ-a namesto celotne BiH za hrvaški narod želi samo del BiH in to je osnovni problem konstitutivnosti v izvedbi HDZ-a. Na tak način se ideja o vzpostavitvi tretje entitete, ki vključuje zreduciranje politične subjektivitete hrvaškega naroda na del državnega ozemlja, izkazuje za škodljivo tudi za interese hrvaškega naroda v BiH, ker se s tem hrvaški narod v BiH zreducira na del državnega ozemlja, namesto da bi se mu zagotovila enakopravnost na celotnem državnem ozemlju. Načelo konstitutivnosti narodov, ki ga promovira HDZ in s katerim se želi opravičiti vzpostavitev tretje entitete, pravzaprav dekonstitucionalizira hrvaški narod v BiH. Ideja o tretji entiteti je čisto nasprotje konceptu konstitutivnosti, ki pomeni enakopravnost vseh treh narodov na celotnem državnem ozemlju.

Zagovorniki tretje entitete ne želijo enakopravnosti hrvaškega naroda v BiH, želijo del ozemlja države BiH in to izključno za hrvaški narod. Zavzemanje za konstitutivnost narodov v BiH skozi politiko, ki se operacionalizira samo v entiteti FBiH, jasno potrjuje, da je dejanski cilj tega narativa uresničevanje vojnih ciljev in zaščita strankarskih, ne pa interesov hrvaškega naroda v BiH. Da načelo konstitutivnosti, ki ga zagovarja HDZ v svoji praktični izvedbi, pomeni dekonstitucionalizacijo drugih dveh narodov, zlasti Bošnjakov, najbolje potrjuje dejstvo, da v kantonih, v katerih vlada HDZ, Bošnjaki danes skorajda niso zastopani v organih kantonalne ravni, zlasti pa ne na ravni lokalnih skupnosti. Primera Stoca in Čapljine to trditev najbolje ponazarjata.

Dayton ne zagovarja konstitutivnosti narodov, temveč enakopravnost državljanov

Pri razumevanju politike enakopravnosti treh konstitutivnih narodov v BiH, ki jo zagovarjata HDZ in SNSD, je treba spomniti tudi na dejstvo, da je bil koncept konstitutivnosti narodov z Daytonskim mirovnim sporazumom vzpostavljen izključno kot začasna in prehodna rešitev. Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah redno poudarja, da so bili mednarodni posredniki v Daytonu zavedajo diskriminatornega značaja ustavnih določb v zvezi z izbiro delegatov v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH in izbiro članov Predsedstva BiH ter da je bilo prav zaradi diskriminatornega značaja takšnih norm zelo pomembno Ustavo BiH narediti spremenljivo in predvideti postopno odpravo teh ustavnih rešitev.

Diskriminatorne ustavne določbe so bile vgrajene v Ustavo BiH izključno zaradi vztrajanja, ki je prihajalo od nekaterih strani, ki so sodelovale v spopadu, mednarodni posredniki pa so na takšne določbe neradi pristali in to pod pogojem, da se Ustava BiH naredi spremenljivo in da se predvidi postopna odprava teh diskriminatornih ustavnih rešitev. Prav iz tega razloga je v Ustavo BiH vgrajen člen II. odstavek 2, s katerim se Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter njeni protokoli neposredno uporabljajo v BiH in imajo prednost pred vsakim drugim pravom.

Torej je bil in ostaja cilj Daytonta doseganje pravnih standardov Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ne pa implementacija koncepta konstitutivnih narodov, kot se to ves čas po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma skuša predstaviti, ne le s strani zagovornikov vzpostavitve tretje entitete, ampak tudi s strani tistih, ki entiteto RS smatrajo za lastništvo izključno srbskega naroda. Še več, koncept konstitutivnih narodov, tako kot ga dojemata HDZ in SNSD, in Aneks 7. Daytonskega mirovnega sporazuma se medsebojno izključujeta, prav Aneks 7. Daytonskega mirovnega sporazuma pa je bil osnovni razlog za pristanek na podpis Daytonskega mirovnega sporazuma.

Član Predsedstva BiH ima pravico do entitetnega, ne etničnega veta

V tem kontekstu je treba poudariti tudi dejstvo, da pogoste trditve, da ima član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda pravico sprožiti mehanizem zaščite vitalnega interesa in da o tem odloča Klub hrvaškega naroda v Domu narodov FBiH, ne morejo biti argument v prid trditvi, da član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda, ki ni član HDZ-a BiH, ni legitimen. Ustava BiH jasno in natančno določa, da se z vetom v Predsedstvu BiH ščiti interes entitete, s katere je bil član Predsedstva BiH izvoljen, ne pa interes katerega koli od konstitutivnih narodov. Torej gre za entitetni, ne pa etnični veto, veto, s katerim se ščitijo interesi vseh narodov in vseh državljanov, ki živijo v entiteti, iz katere je bil izvoljen član Predsedstva BiH, ki uporablja mehanizem veta.

Torej, s ščitenjem interesov entitete, s katere je bil izvoljen, član Predsedstva BiH ščiti interese vseh državljanov, pa tudi interese vseh treh konstitutivnih narodov, ki živijo v tej entiteti. S ščitenjem interesov entitete član Predsedstva izvaja zaščito interesov vsakega konstitutivnega naroda in vsakega državljana, ker entiteta ni in ne more biti izključna lastnina katerega koli od konstitutivnih narodov.

Hrvati v Predsedstvu BiH bi morali imeti tri člane

Nazadnje, da koncept legitimnega zastopanja v Predsedstvu BiH ni ustavno utemeljen, potrjuje tudi odločba Ustavnega sodišča BiH iz leta 1998, v kateri je Ustavno sodišče BiH izrecno ugotovilo, da Predsedstvo BiH zastopa vse državljane in vse narode v BiH. V tem smislu je upravičeno postaviti vprašanje, kako je sploh mogoče govoriti o legitimnem zastopanju konstitutivnih narodov v Predsedstvu BiH, ko pa sama ustava določa, da Predsedstvo BiH zastopa vse narode in državljane, ne pa izključno posamično konstitutivne narode. Trditev, da Bošnjaki izbirajo Hrvatom člana Predsedstva BiH, je popolnoma pravno neutemeljena, ker Hrvati, pa tudi druga dva naroda, nimajo izključno "svojega" člana Predsedstva BiH.

Hrvati v Predsedstvu BiH bi morali imeti tri, ne pa samo enega člana Predsedstva BiH. V tem smislu lahko kateri koli član Predsedstva BiH skrbi za interese samo enega konstitutivnega naroda v enaki meri, kot lahko na primer voznik avtobusa med vožnjo skrbi za varnost samo tistih potnikov, ki so iste etnične pripadnosti kot sam voznik avtobusa. V tem smislu, da bi imelo načelo konstitutivnosti narodov BiH svoje opravičilo, mora biti implementirano izključno na način, da so vsi narodi in državljani enakopravni na vsakem delu državnega ozemlja.