Napisal: Armin Sijamić
Včeraj je minila četrta obletnica ruske agresije na Ukrajino. Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da napade sosednjo državo, je prinesla pobijanje in uničenje na obeh straneh meje ter novo dinamiko odnosov v Evropi in na Zahodu.
Ko je Vladimir Putin 24. februarja 2022. ukazal napad ruskih enot na Ukrajino iz več smeri, je bil prepričan, da bo Kijev hitro padel. Dolge in nezaščitene kolone oklepnih vozil na ukrajinskih cestah skozi nepregledne ravnice so kazale, da Kremlj meni, da bodo Ukrajinci, čeprav jim je Putin v prejšnjih besedilih in nastopih zanikal obstoj naroda in njihove voditelje imenoval „naciste“ in „narkomane“, rusko vojsko pričakali z odprtimi rokami.
To seveda ni bilo tako in Ukrajinci so nudili junaški odpor, ki traja še danes. Še danes med zagovorniki proruske politike kroži vprašanje, kako je mogoče, da je po njihovem mnenju „Ukrajina v tako kratkem času postala protiruska“. Ti krogi ne bodo postavili vprašanja, kako je Rusija izgubila ugled pri mnogih narodih, ki živijo z Rusi in ob njih.
Tega vprašanja niso postavili niti v Kremlju, ko so ruskim enotam ukazali napad na Ukrajino in poskusili preprečiti njeno približevanje ostali Evropi, čeprav redno govorijo o Rusiji kot zaščitnici slovanskih narodov, ki so večinsko izbrali stran, nasprotno Moskvi. Na primer, že pred rusko agresijo na Ukrajino, pa tudi danes, so Putinu na Balkanu bližje politike, ki so zagrešile genocid, nad, kot pravijo Rusi, „bratskim slovanskim narodom“, kot pa njihove žrtve, in Kremlj ne zamudi priložnosti, da to poudari.
Putinova utemeljitev
Milijoni mrtvih, ranjenih in razseljenih v Ukrajini in Rusiji bi morali biti razlog, da si ruska stran postavi vprašanje, kako je do tega prišlo, in se spomni, kako je Putin upravičeval vojno. Utemeljitev za uničenje „bratske“ države, kar se kaže tudi v množičnih napadih na energetsko infrastrukturo in proizvodne obrate Ukrajine, je bila najdena v nameri Kijeva, da se približa Natu. Kmalu po napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska vstopili v Nato. Baltsko morje je postalo „Nato morje“, Putinovo rojstno mesto Sankt Peterburg pa se je znašlo okoli 120 kilometrov od meje Nata. Putin je takrat dejal, da to ni grožnja Rusiji.
Tu se niso končale Putinove slabe ocene. Za agresijo na Ukrajino ni dobil podpore velikega števila držav, kar se je pokazalo na številnih glasovanjih v Generalni skupščini Združenih narodov, celo po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo, ki Združene države Amerike na takih glasovanjih zadrži.
Putinova vojna v Ukrajini je razdelila družbo, pa tudi varnostni in vojaški sektor v Rusiji. Nešteto zamenjav in skrivnostnih smrti ruskih častnikov, medsebojne obtožbe in upor plačancev iz skupine Wagner kažejo, kako slabo je Putin ocenil stanje v Ukrajini, oziroma kako slabo je vodil politiko, doma in v tujini, ki je predhodila odločitvi o vojaškem napadu na sosednjo državo.
Na mednarodni sceni je Rusija postajala vse bolj izolirana, še posebej v Evropi, ki se odpoveduje ruskim energentom in si ter Moskvi povzroča veliko škodo. Ta poteza Evrope govori, da mnogi na Stari celini menijo, da sodelovanje s Putinovo Rusijo ni mogoče in da mora Kremlj iskati zaveznike drugod.
Zasedenost Rusije v Ukrajini je prinesla tudi druge posledice za Kremlj. Azerbajdžan je zlomil armensko vstajo in Rusiji vzel pomembno karto pri pozicioniranju na Kavkazu, padla je oblast Bašarja al-Asada v Siriji po letih napačne ruske politike do spora med Damaskom in Izraelom, v Venezueli je Trump ugrabil predsednika Nicolása Madura Mora, Kuba je ostala brez goriva in pod ameriško blokado, Iranu pa že mesece grozi nov ameriško-izraelski napad.
Ukrajinske skrbi in Putinova priložnost
Ukrajina utrpi ogromne človeške in materialne izgube. Stotine tisočev ljudi je bilo ubitih ali ranjenih, milijoni so razseljeni po svetu. V ponedeljek so Svetovna banka, Združeni narodi in Evropska komisija ocenili, da bo obnova Ukrajine stala 588 milijard dolarjev, k temu pa dodajmo, da Trump Kijevu pogojuje plačilo dolgov in zaščite z koncesijami ameriškim podjetjem. Kljub temu se Ukrajina še vedno drži, medtem ko vojska v zadnjih dneh dosega simbolične uspehe v manjšem protinapadu na jugu države.
A nihče ne ve, kako dolgo bo tako. Ukrajino od začetka vojne skrbita dve stvari: pomanjkanje materialno-tehničnih sredstev in morebitno pomanjkanje ljudi. Prvo skrb evropski zavezniki, ki jih je zbral nekdanji ameriški predsednik Joseph Biden, nekako rešujejo, vprašanje mobilizacije v Ukrajini pa ostaja eno najpomembnejših vprašanj. Rusi že dolgo računajo, da bo Ukrajina kmalu ostala brez vojakov, Evropejci pa trdijo, da iz ukrajinske vojske ustvarjajo najmočnejšo evropsko silo.
Vrnitev Trumpa v Belo hišo je prinesla novo skrb Ukrajini. Novi ameriški predsednik je pripravljen predati dele ukrajinskega ozemlja Rusiji, izpolniti različne zahteve Putina in dejansko spodkopati skupno politiko Zahoda, ki se je vodila v zadnjih štirih letih.
Trumpova namera, da z pogajanji s Putinom in brez sodelovanja evropskih zaveznikov konča ukrajinsko vojno in si zagotovi ukrajinsko-ruske vire, pri čemer izkoristi dejstvo, da sta obe strani utrujeni od vojne in si želita miru, se je pojavila kot nova velika Putinova priložnost za kakršno koli zmago v Ukrajini. Trumpova politika, ki je včasih ne odobravajo niti njegovi republikanci, je priložnost za Putina.
Hkrati pa se možnosti Rusije, da v Ukrajini doseže nekaj, kar bi lahko razglasila za zmago, vsak dan zmanjšujejo, razen če ji pri tem ne pomaga Trump ali Zahod z napačno politiko, saj Moskva doživlja močne udarce z več strani.
Mednarodne sankcije in gospodarske težave v Rusiji, prekinitev dobave energentov v Evropo in na druge trge, širitev Nata in povečani izdatki za obrambo držav članic, ukrajinski udari na strateško pomembne baze, obrate in elektroenergetsko omrežje, padec oblasti ruskih zaveznikov po vsem svetu in milijonske izgube v človeštvu ceno morebitne zmage v Ukrajini naredijo izjemno visoko. Z drugimi besedami, tudi če Putin zmaga, ostaja vprašanje, ali bo to za Rusijo vsaj Pirova zmaga.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
