Cero: Nepričakovan potez Schmidta, medtem ko RS knjiži državno premoženje na entiteto, narašča nevarnost uresničitve 'srbskega sveta'

(Patria) - Uvodničar današnje seje Kroga 99 na temo “Ali bo genocid končal z gruntocidom?!” je bil Muharem Cero, pravni strokovnjak.

Govoreč o vprašanju državnega premoženja, je Cero poudaril, da ta zgodba ne sega samo od Daytonskega mirovnega sporazuma, ampak tudi pred 1990. leta.

Cero opozarja, da je bilo z usklajevanjem Ustave Republike srbske z Daytonskim mirovnim sporazumom izbrisana beseda „državno“ premoženje, tako da je postalo premoženje RS.

„To je delovna agenda uvajanja entitete RS v kapaciteto države, kar je predpostavka za njeno ločitev, bodisi z grobo secesijo bodisi gre za priprave na disolucijo,“ navaja Cero.

Čeprav se je vprašanje državnega premoženja v zadnjih letih dinamiziralo, do danes ni rešeno.

„Ta dinamika, ki je ponovno aktualizirala vprašanje državnega premoženja, ima namen reševanja tega vprašanja.

Hkrati, pred zasedanjem VS ZN, je v svojem poročilu visoki predstavnik Christian Schmidt v dobrem delu omenil državno premoženje in zame nepričakovano vnesel nekatere nove postavke v njegovo reševanje. Visoki predstavnik prepoznava, da ena entiteta ne spoštuje zakonov in kljub sodbam Ustavnega sodišča BiH, ki onemogočajo zakone, ki se dotikajo nepremičnega premoženja znotraj entitete, jih zanemarja, deluje in knjiži premoženje. Celotno premoženje je pri RUGIP-u vpisano na titularja RS.

Visoki predstavnik v eni sofisticirani elaboraciji pravi, da Federacija trpi zaradi Zakona o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem ter da bi bilo nujno sprostiti to stanje, tako da bi se ničnost prenehala razlagati z alibijem investicij, avtocest, javnih dobrin,“ navaja Cero.

On pojasnjuje, da je Zakon o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem iz leta 2005 sledil kot garant izvajanja sukcesije.

„Namere in cilji so spodbujati vojne agende na nenačelen način in poskušati uresničiti iste. S paralelnimi in posebnimi odnosi sta RS in Srbija leta 2006 sklenili sporazum o uporabi teh odnosov in v tem sporazumu so vključeni sukcesija, denacionalizacija in restitucija, ter so konzumirane tiste pravice, ki pripadajo Bosni in Hercegovini. Z vzpostavitvijo paralelnih vezi so ti sporazumi vsebovali elemente neustavnosti in ki segajo v suverenost in teritorialno celovitost BiH. Nedelovanje je spodbujalo celotno zgodbo, ki je eskalirala v srbski svet. Srbski svet ni nič drugega kot razširitev Velike Srbije, ki vključuje RS kot sestavni del. Teh 47 točk srbskega sveta se v veliki meri nanaša na BiH in delovanje mednarodne skupnosti ter notranjih političnih igralcev bi moralo biti intenzivnejše pri izpodbijanju njegove vzpostavitve. Če bi se nadaljevalo s tem intenzivnostjo, bi lahko ta projekt dosegel rezultat veliko prej, kot mislimo,“ pravi Cero.

Predsednik Kroga 99 Adil Kulenović je v svojem uvodnem nagovoru pojasnil izraz gruntocid.

"Gospod Cero je v javni diskurz, kolikor mi je znano, uvedel pojem gruntocida kot
zadnjega dejanja genocida. Gruntocid je zadnja overitev storjenega in tudi obsojenega
genocida. Nobeno metanje peska v oči domači in mednarodni javnosti ter
relevantnim političnim strukturam ne bo prikrilo resničnega cilja – da se vojni cilji genocida
potrdijo skozi nadzor nad ozemljem in premoženjem, oziroma z delitvijo in priključitvijo delov bosanskega ozemlja Srbiji in Hrvaški. Vsaka rešitev, ki bi z legalizacijo ukradene zemlje in premoženja v korist tistih, ki so genocid izvedli, naleti in mora naleteti na jasen odpor. Še toliko bolj, ker smo izkusili krajo in ropanje premoženja v zadnjih sto in več letih od različnih režimov, ki so se zaporedoma menjavali, vendar niso odstopili od gruntocida kot
instrumenta sprememb demografske in etnične strukture. In etnonacionalističnega širjenja
ozemlja zaradi velikodržavnih aspiracij. Vedno, torej, z brutalno silo in krivico, kot
se to počne tudi danes," navaja Kulenović.

On poudarja, da je bil genocid ustavljen – vendar ni bil razveljavljen. Niti niso bile odpravljene politične, institucionalne in moralne posledice zločina.

"Njegovi politični cilji tavajo v mirnodobni preobleki zakonov in administracije. “Gruntocid” je izraz, ki boleče natančno opisuje ta pojav: poskus, da se s papirjem in katastrom uresničijo sanje vojnih strategov in ekspanzionističnih politik. Ali bodo v tem uspeli? To je odvisno od odpora družbe znotraj BiH in načelnosti mednarodne skupnosti. Ob Schmidtovem, in ne samo Schmidtovem popuščanju pred izsiljevanjem secesije, kratkoročnimi interesi tujih korporacij in pohlepom po mineralih, bi se lahko zgodilo, da genocid resnično overi gruntocid. Tiho, na zemlji, prepojeni s krvjo nedolžnih in
diskriminacijo preživelih. Politika stabilokracije, ohranjanja statusa quo, betoniranja politike ena država, dve entiteti, tri konstitutivne narode, kot smo slišali na zadnjem zasedanju Varnostnega sveta v govoru predstavnice ZDA in nekaterih drugih pomembnih udeležencev, ne daje razloga za optimizem.

Vendar, če državljanske in državotvorne sile, ob podpori resnično predanih mednarodnih akterjev, ki jih vendarle je in jih je treba aktivno iskati, vztrajajo pri vladavini prava, lahko BiH prepreči ta “nedokončani zemljiškoknjižni boj” proti svoji državnosti.

Naša naloga je, da se to ne zgodi — da gruntocid ostane le beseda opozorila, ne pa
sodba naši državnosti.

V tem primeru bo gruntocid ostal le opomin iz naše javne razprave, ne pa mračna
stvarnost naše prihodnosti. Naša naloga je, da se to ne zgodi. Bosna in Hercegovina bi s tem, simbolično rečeno, dobila ali izgubila ne le rojstni list kot država, ampak tudi lastniški list na svoje ozemlje – kar ji po pravu in po pravici pripada," poudarja Kulenović.