Brammertz: Več kot 2000 osumljenih v nekdanji Jugoslaviji še čaka na preiskave

(Patria) – Glavni tožilec Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča Serge Brammertz se je danes obrnil na Varnostni svet Združenih narodov (ZN) ter izpostavil tri ključna vprašanja – izvrševanje kazni oseb, obsojenih pred sodišči in Mehanizmom, podporo nacionalnim pravosodjem pri uresničevanju pravice za žrtve zločinov, storjenih v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji, ter ohranjanje resnice, sprave in izobraževanja z javnim dostopom do arhivov Mehanizma.

Brammertz je na začetku spomnil na rezultate, dosežene v zadnjih treh desetletjih.

– Prek ad hoc sodišč in Mehanizma sta Varnostni svet in Združeni narodi dosegli neprimerljiv rezultat na področju odgovornosti in pravice. Obtoženih je bilo 254 oseb, obsojenih 154, beguncev ni več – je dejal Brammertz.

Dodal je, da je ta rezultat potrditev zavezanosti ZN pravici in odgovornosti.

Ko je govoril o izvrševanju kazni, je poudaril, da to predstavlja temeljno načelo kazenskega pravosodja.

– Sodišča in Mehanizem so imeli mandat, da preganjajo posameznike in ugotovijo njihovo osebno odgovornost za storjene zločine. Krivda pripada izključno njim, kazen pa se nanaša na dejanja, ki so jih storili. Ne obstaja kolektivna, temveč individualna kazenska odgovornost – je povedal.

Ko se je ozrl na sedanje delo Urada tožilca (OTP), je Brammertz poudaril, da je eden najpomembnejših rezultatov strategije zaključka dela sodišč ta, da so države članice prevzele polno odgovornost za nadaljevanje procesov ugotavljanja odgovornosti.

Spomnil je, da pred nacionalnimi pravosodji še vedno stoji pomembno delo, pri čemer je navedel, da oblasti Ruande še vedno iščejo več kot 1000 oseb, osumljenih genocida, medtem ko v državah nekdanje Jugoslavije več kot 2000 osumljenih še čaka na preiskave.

– Države članice dosledno poudarjajo, kako nujen je moj urad pri zagotavljanju podpore njihovemu delu. Uresničevanje pravice pred njihovimi sodišči je odvisno od dokazov in strokovnega znanja, ki jih zagotavlja moj urad – je dejal.

Ko je govoril o arhivih Mehanizma, je Brammertz poudaril, da je ključnega pomena ohraniti spomin na žrtve in preživele.

– Ključno je, da zgodbe žrtev in preživelih še naprej živijo. Prav s spominom jim izkazujemo čast – je dejal.

Dodal je, da je resnica danes potrebna bolj kot kdaj koli prej, ter opozoril, da zanikanje zločinov in poveličevanje vojnih zločincev še vedno trajata.

– Sprava je odvisna od popolnega spoštovanja trpljenja vseh žrtev, ne glede na njihovo pripadnost – je poudaril.

Poudaril je tudi, da izkušnje Ruande in nekdanje Jugoslavije ostajajo izjemno pomembne, saj izobraževanje o storjenih zločinih pomaga prepoznavati opozorilne znake in prispeva k preprečevanju prihodnjih zločinov.

Na koncu nagovora je Brammertz podal tri priporočila, ki temeljijo na njegovih izkušnjah glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in Mehanizma.

Predlagal je, da Mehanizem še naprej odgovarja za izvrševanje kazni obsojenih pred sodišči in to institucijo, da se mandat Urada tožilca za zagotavljanje pomoči nacionalnim pravosodjem pri pregonu zločinov, storjenih v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji, prenese na Sekretariat ZN, skupaj z delom arhivskega gradiva in osebja, ter da se arhivi Mehanizma predajo ZN v dolgoročno upravljanje in javni dostop.

Ob zaključku nagovora je sporočil, da je zaradi stalne podpore Varnostnega sveta sodiščem in instituciji, katere glavni tožilec je, veliko število žrtev v Ruandi in na območju nekdanje Jugoslavije dobilo pravico, ki si jo zaslužijo, so sporočili iz Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča.