Besede Milorada Dodika in ustvarjanje nove mitomanske zavesti!

Piše: Sifet Kukuruz

Ko Milorad Dodik v zanosu govori, da ima entiteta Rs mednarodno suverenost, kar utemeljuje s tem, da imata entiteti po ustavi BiH pravico do posebnih in vzporednih odnosov s sosednjimi državami, Rs pa je takšne odnose vzpostavila z Republiko Srbijo, medtem ko jih lahko ima tudi z drugimi sosednjimi državami in mednarodnimi organizacijami, spregleda dejstvo, da lahko entiteti vzpostavljata posebne vzporedne odnose izključno po volji države BiH in njene ustave.

Ustava BiH, ne ustavi entitet, je vir pravice entitet, da vzpostavijo posebne vzporedne odnose s sosednjimi državami. Vzpostavitev takšnih odnosov sploh ne bi bila mogoča, če jih ne bi z svojo ustavo odobrila država BiH.
Hkrati Dodik zanemarja, da je bistvena omejitev glede vzpostavitve teh posebnih vzporednih odnosov obveznost, da morajo biti v skladu s suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo države BiH. Torej, takšni odnosi so pravno mogoči le pod natančno, z ustavo BiH (ne z ustavo entitete ali sosednje države) določenimi pogoji.

Ugotavljanje spoštovanja in preverjanje izpolnjevanja teh pogojev je v izključni pristojnosti državnega organa, torej Ustavnega sodišča BiH, ne organov entitete ali organov sosednje države. Torej, izključno država BiH ima pravico preveriti skladnost posebnih vzporednih odnosov z ustavo BiH in na podlagi tega, če ugotovi, da so v nasprotju z njeno ustavo, onemogočiti njihovo veljavnost in uporabo.

O skladnosti posebnih vzporednih odnosov z ustavo BiH ne moreta odločati ne entiteta Rs ne država Srbija. Dodik bi moral vedeti, da suverena oblast ni podvržena pravni kontroli in pravnim omejitvam neke druge, od sebe višje oblasti.

Vendar pa je s členom III/2. a) Ustave BiH prav vzpostavljen „red velikosti“ glede vzpostavitve posebnih vzporednih odnosov, tako da je na jasen in natančen način vzpostavljena podrejenost entitetne volje ustavi BiH. Torej, volja, ki se izraža v okviru entitetne jurisdikcije, mora biti podrejena volji, izraženi v ustavi BiH.

Prav tako bi moral Dodik vedeti, da je v preambuli Ustave BiH izrecno izražena zavezanost donosnikov Ustave, med drugim, tudi suverenosti države BiH, nikakor pa ne entitet. Ustava izražena zavezanost suverenosti države BiH, zavezuje entitete k spoštovanju takšne zavezanosti.

Suverena oblast države BiH izključuje možnost obstoja druge suverene oblasti na državnem ozemlju, saj je pravno nemogoče, da na enem državnem ozemlju hkrati obstajata dve oblasti, ki bi bili suvereni.
Nadalje, Dodik bi moral vedeti tudi, da vzpostavitev posebnih vzporednih odnosov entitet s sosednjimi državami ne pomeni, da posebne vzporedne odnose vzpostavljajo narodi, ki živijo v BiH, oziroma njeni entiteti.

Entiteti pod/enako pripadajo vsem državljanom in narodom, ki živijo v entiteti. Zato mora biti tudi vzpostavitev posebnih vzporednih odnosov usmerjena k zadovoljevanju njihovih potreb in interesov, brez diskriminacije po kakršnem koli osnovi.

Očitno je, da Dodik ignorira dejstvo, da Ustava BiH pod vzpostavitvijo posebnih vzporednih odnosov razume vzpostavitev odnosov entitet s sosednjimi državami, ne pa vzpostavitev odnosov enega od narodov, ki živijo v entiteti Rs, s sosednjo državo.

Posebni vzporedni odnosi, ki so bili do sedaj vzpostavljeni, in ki so bili morebiti vzpostavljeni z namenom zadovoljevanja in upoštevanja potreb samo enega naroda, so lahko izpodbijani pred Ustavnim sodiščem BiH, ki prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije svojih državljanov in narodov.

Z izkazanim ne/razumevanjem Dodik le potrjuje, da je ostal „zamrznjen v času“ in privržen vojnim ciljem, ki so predvidevali vzpostavitev etnično čistih ozemelj države BiH in njihovo priključitev sosednji državi.
To ni moglo biti uresničeno z nasiljem v vojni, še posebej pa ne more biti uresničeno v miru.

Dodik bi moral vedeti, da sta s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma Srbija in BiH priznale druga drugo kot suvereni neodvisni državi in to znotraj njunih mednarodno priznanih meja (člen 10 Sporazuma), kar pomeni, da ima Srbija mednarodnopravno obveznost, da v svojih odnosih do BiH ali njenih entitet, kot struktur, ki so rezultat izvedene modifikacije notranje ureditve države BiH, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost BiH.

Jasno je, da Dodik v svojih izjavah konstantno simulira pravno kapaciteto entitete Rs, ki je ta entiteta po ustavi BiH nima, tako tudi glede odnosov entitete Rs s Srbijo.

Čudno je, da ne razmišlja, kako s takšnimi izjavami škoduje le Srbiji, ki ima po Daytonskem mirovnem sporazumu obveznost spoštovati suverenost države BiH. Če Dodik trdi, da posebni vzporedni odnosi imajo značaj, ki ga po ustavi BiH ne morejo in ne smejo imeti, potem le dokazuje, da je Srbija vstopila v odnose z entiteto Rs, ki niso skladni z njenimi mednarodnopravnimi obveznostmi.

Čeprav tega Srbija sama ni pripravljena priznati, Milorad Dodik očitno je. Takšne njegove trditve lahko sprožijo vprašanje ugotavljanja pravne odgovornosti Srbije zaradi morebitnega kršenja suverenosti države BiH.

Glede trditev, da lahko entiteti sklepata sporazume z državami in mednarodnimi organizacijami s privolitvijo parlamentarne skupščine BiH, spet izhaja, da ustava BiH takšne sporazume čini odvisne od državne, ne pa entitetne volje. Tudi v tem primeru se za sklenitev takšnih sporazumov zahteva predhodno odobritev državnega organa. Popolnoma nepomembno je, ali bo to odobrenje dano v vsakem konkretnem primeru ali z sprejetjem posebnega zakona.

Tisto, kar je pomembno opaziti pri vzpostavitvi posebnih vzporednih odnosov entitet s sosednjimi državami in sklepanju sporazumov entitet z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, je dejstvo, da Ustava BiH samo v prvem primeru izrecno poudarja, da mora biti to „v skladu s suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo Bosne in Hercegovine“.

Seveda to ni nič slučajno.

Na takšen način se le potrjuje, da sta bila suverenost in ozemeljska celovitost države BiH, pred podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma, oziroma pred sprejetjem Ustave BiH, ogrožena prav z delovanjem teh sosednjih držav.

Prav iz tega razloga je bilo v Ustavi BiH potrebno posebej poudariti, da sta sosednji državi v prihodnosti dolžni v svojem delovanju spoštovati in ne ogrožati tisto, česar predhodno nista spoštovali in sta ogrožali, to pa sta prav suverenost in ozemeljska celovitost države BiH.

Prav tako je potrebno opozoriti tudi na še eno omejitev, ki jo morata entiteti spoštovati pri vzpostavitvi posebnih vzporednih odnosov s sosednjimi državami ali pri sklepanju sporazumov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Namreč, entiteti lahko vzpostavljata takšne odnose le pri vprašanjih, ki spadajo v pristojnost entitet.

Predmet teh odnosov in sporazumov ne morejo in ne smejo biti vprašanja, ki spadajo v pristojnost države BiH. Netačne so tudi trditve Milorada Dodika, da ima država BiH po svoji ustavi omejeno notranjo suverenost in le 10 taksativno naštetih pristojnosti.

Z analizo besedila Ustave BiH se lahko zelo lahko, a tudi popolnoma natančno, ugotovi obstoj številnih pristojnosti institucij BiH. Posebej je pomembno poudariti, da gre za t.i. izključne pristojnosti države BiH.

Te izključne pristojnosti so navedene v drugih členih Ustave BiH, ne le v členu III/1 Ustave BiH, kot si to Dodik domišlja.

Za informacijo, v odnosu na 10 taksativno naštetih pristojnosti iz člena III/1 Ustave BiH, država BiH ima še najmanj 36 izključnih pristojnosti, vendar je to tema, ki si zasluži posebno elaboracijo.

Za potrebe tega osvrta, in ob upoštevanju preokupiranosti Milorada Dodika z Ustavnim sodiščem BiH, je dovolj opozoriti na dejstvo, da v členu III/1 Ustave BiH ni navedena pristojnost in pravica Parlamentarne skupščine BiH, da s posebnim zakonom, na drugačen način, uredi vprašanje prihodnje izvolitve treh sodnikov Ustavnega sodišča BiH, ki jih imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zanimivo je, da te pristojnosti države BiH, ki ne spada v „10 Dodikovih pristojnosti“, ne izpodbija niti sam Milorad Dodik, čeprav jo želi podrediti svojim političnim apetitom.

V odnosu na Dodikove trditve, da mednarodno suverenost Rs potrjuje dejstvo, da ta entiteta že 15 let pošilja svoja poročila Varnostnemu svetu Združenih narodov, kar je kot njeno pravico potrdilo tudi Ustavno sodišče BiH, je zanimivo opaziti protislovja, v katera sam zapada Milorad Dodik, saj se danes sklicuje na Ustavno sodišče BiH, ki ga, domnevno, včeraj ni priznaval, ga pa ne bo priznaval niti jutri.

Kar zadeva poročila, ki jih Rs pošilja Varnostnemu svetu ZN, je Ustavno sodišče BiH v svojih odločbah ugotovilo, da v teh poročilih „ni ničesar, kar bi se lahko štelo za zunanjo politiko“, kar pomeni, da takšna poročila na noben način ne potrjujejo ne statusa državnosti ne mednarodne subjektivnosti entitete Rs-a.

Da ponovimo.

Samo država Bosna in Hercegovina je država, entiteti pa so nastale leta 1995 kot rezultat modifikacije notranje ureditve države BiH.

Entiteti obstajata in lahko obstajata izključno na podlagi Ustave BiH. Pogoj obstoja države BiH je v volji vseh njenih državljanov in narodov. Pogoj nastanka in obstoja entitet je država BiH kot suverena država.

Vsak entitetni poskus uničenja suverenosti, ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti in mednarodne subjektivnosti države BiH, se lahko konča izključno v samouničenju entitete.