Azra Zornić: Sklepi v zadevi 'Kovačević proti BiH' odražajo vpletenost politike v delo Evropskega sodišča za človekove pravice!

(Patria) - Ob današnji konferenci: Reforma volilne zakonodaje, ki poteka v Parlamentarni skupščini BiH, je Azra Zornić v imenu Kroga 99 pripravila in predstavila dva dokumenta.

Analiza Sklepov Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v kontekstu demokracije v Bosni in Hercegovini odpira vrsto pomembnih vprašanj o pravnih in političnih implikacijah.

Kot ključni elementi, ki se pogosto izpostavljajo kot potencialno nedopustni pri delu ESČP, so izpostavljeni: selektivna pravica, etnične kvote in diskriminacija, vpliv na suverenost, kritičen pristop do Sodišča, zanemarjanje lokalnih kontekstov, pravice posameznikov v primerjavi s kolektivnimi pravicami, vpliv na demokratične institucije.

Te točke kažejo na kompleksnost odnosov med praksami ESČP in demokratičnimi standardi v Bosni in Hercegovini, poudarjajoč potrebo po nadaljnjih raziskavah in premišljevanju o pravicah in odgovornostih vseh akterjev v tem procesu:

1. Vprašanje nepristranskosti in pravičnosti postopka Sodišča V svojem nagovoru med izrekom Sklepov Evropskega sodišča za človekove pravice je predsednik Sodišča večkrat uporabil frazo, da gre za „veliko, veliko, veliko izjemo zaradi občutljivosti zadeve in širšega javnega interesa“, kar govori o tem, da ne gre za normalno ali običajno proceduro, temveč za montiran proces. "Velika, velika, velika izjema": ta fraza nakazuje, da gre za izreden postopek, ki se ne drži standardnih pravil, kar lahko vzbuja skrb glede nepristranskosti in pravičnosti postopka Sodišča.

2. Izpodbijanje narave posrednih volitev

V točki 1 teh Sklepov je ugotovljeno, da je vlagatelj Kovačević „izpodbijal naravo posrednih volitev v Dom narodov Bosne in Hercegovine, kot je določeno z volilnim zakonom in z oktobrskimi odlokoma Visokega predstavnika iz leta 2022“, kljub dejstvu, da vlagatelj Kovačević ni mogel kot argument uporabiti oktobrskih odlokov Visokega predstavnika iz leta 2022, ker je njegova vloga vložena na Evropsko sodišče za človekove pravice veliko prej. Opazno je, da je Sodišče navajalo izmišljene argumente, ki niso bili del prvotne tožbe, zato se lahko upravičeno postavi vprašanje, ali so bili vsi vidiki primera pravilno upoštevani.

3. Ustavne določbe

V svoji vlogi je Kovačević izpodbijal določbe Ustave Bosne in Hercegovine (člen 4.1 in člen 5.), ki onemogočajo uresničevanje aktivne volilne pravice na volitvah v Predsedstvo Bosne in Hercegovine in Dom narodov Bosne in Hercegovine. To je bilo potrjeno tudi v prvostopenjski sodbi iz avgusta 2023. Poleg tega je Kovačević problematiziral določene določbe Ustave Bosne in Hercegovine glede diskriminacijskega vpliva le-teh, kar je podprto s sodbami višjih instanc. S tem se poudarja pomen notranjih pravnih sredstev, ki jih je Sodišče morda spregledalo, zlasti z vidika izkoriščenosti učinkovitih domačih pravnih sredstev, ki jih je vlagatelj zagotovo izkoristil, navajajoč med drugim sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice iz zadeve „Zornić“.

4. Vsiliitev pravnega položaja

Za izmišljeno novo pravno situacijo s strani Sodišča, ki ni predmet zahtevka iz vloge Kovačevića, Evropsko sodišče za človekove pravice ne more upravičiti z neko „veliko, veliko, veliko izjemo“, temveč nasprotno na ravni zaznave je mogoče ugotoviti, da je šlo za namen ustvariti takšen pravni položaj, ki bo omogočil zanikanje „Statusa žrtve“ in v enakem smislu domnevne neuporabe domačih pravnih sredstev. Vsiliitev novega pravnega okvira brez ustrezne podlage ima lahko daljnosežne posledice za pravni sistem in človekove pravice v Bosni in Hercegovini. Treba je poudariti, da je vlagatelj Kovačević tudi tukaj uporabil sodno prakso iz zadeve „Sejdić-Finci“ in „Zornić“, kot tudi druge zadeve Evropskega sodišča za človekove pravice, tako da je bil njegov „Status žrtve“ ustrezno dokazan, vendar je zaradi izmišljene nove pravne situacije, ki ne ustreza zahtevku samega vlagatelja Kovačevića, očitno namerno ustvarjena umetno pravna situacija, da se njegov „Status žrtve“ izpodbije v nejasnih, neargumentiranih in pravno neutemeljenih pravnih okoliščinah.

5. Interes HDZ-ja in sosednje Hrvaške

Glede na to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo sklepe, ki nimajo podlage v zahtevku Kovačevića, je mogoče jasno reči, da je šlo za namen, da se zadeva zavrže v korist HDZ-ja, sosednje Hrvaške in očitno samega Visokega predstavnika. Upravičen sum v politično motivacijo odločitev Sodišča je lahko ključen za razumevanje mednarodnih odnosov v regiji in njihovega vpliva na notranjo politiko.

6. Pravica do demokracije

Odstranitev pravice do samoodločbe in demokracije krši temeljna načela mednarodnega prava in človekovih pravic. Ta situacija ustvarja ambivalenten odnos med notranjimi in zunanjimi dejavniki, s čimer se spodkopava suverenost in sposobnost države, da samostojno sprejema odločitve. Potrebno je okrepiti civilno družbo, vrniti se k dialogu in izvajati reforme, da bi izboljšali demokratično okolje in zagotovili, da imajo vsi državljani Bosne in Hercegovine enako priložnost za sodelovanje v politiki in sprejemanju odločitev, ki zadevajo njihova življenja. Ohranjanje stabilnosti in spodbujanje pravice do samoodločbe sta ključna za izgradnjo trajnostne in pravične demokracije.

7. (Ne)koruptivnost Sodišča

Kontroverzen pristop Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je prejel donacijo 100.000 EUR iz sosednje Hrvaške, s čimer je s tem, ko je dopustil vključitev Visokega predstavnika in sosednje Hrvaške kot „vmeševalcev“ ali „tretjih strank“, samega vlagatelja Kovačevića postavil v neenakopraven položaj in mu odvzel pravico do pravičnega sodnega postopka.

Ta analiza nedvomno kaže na potrebno kritično refleksijo o postopkih Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti v kontekstu vprašanj pravice in pravičnosti v Bosni in Hercegovini. Ta situacija poudarja kompleksnost pravnih postopkov in vpletenost političnih interesov ter izziv ohranjanja pravičnosti in demokracije v regiji.

Potrebno se je angažirati na mednarodni ravni, da bi zagotovili, da Bosna in Hercegovina lahko uveljavi svoje pravice kot suverena država.

Drugi dokument lahko preberete TUKAJ