Napisal: Armin Sijamić
Minili sta komaj dva tedna od napada Združenih držav Amerike in Izraela na Iran. Vendar je bilo to dovolj, da so se nekatere bližnjevzhodne države soočile z novimi izzivi.
Le nekaj dni pred novim izraelskim napadom na Iran je premier Benjamin Netanjahu dejal, da si prizadeva za oblikovanje regionalnega zavezništva proti Iranu in Muslimanski bratovščini. Zavezništvo, ki nastaja, „vključuje številne države“, je dejal Netanjahu. „Nekatere nas obiskujejo, celo v teh dneh. Druge pa obiskujemo mi. Govorim o celotnem krogu, ki zajema Bližnji vzhod.“
V teh dneh je bil v Izraelu na obisku indijski premier Narendra Modi in doseženi so bili različni sporazumi. Skratka, Indija želi izraelsko tehnologijo, Izrael pa indijsko delovno silo in trg. Takšen razvoj odnosov med Izraelom in Indijo se odlično ujema s tem, kar je zamislil nekdanji ameriški predsednik Joseph Biden z namenom, da New Delhi odvrne od Rusije in ga okrepi v odnosu do Kitajske.
Številni niso dvomili, da Netanjahu med omenjenimi zavezniki šteje tudi Indijo. Indijsko ravnanje do Irana od začetka ameriško-izraelskega napada nakazuje, da Modi ne želi izgubiti Netanjahuja in posredno ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Indija, ki je znana po nasprotovanju vsem vojnam, je izrazila zaskrbljenost zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu, ne da bi navedla, da gre za napad na suvereno državo, ki je sicer indijska zaveznica iz BRICS-a.
Takšen odnos Indije ni presenečenje, saj se ta država pod Modijevim vodstvom ne ozira na nikogaršnje pripombe in dela tisto, kar meni, da ji koristi. Netanjahu je lahko prepričan, da bo Indija izpolnila dogovorjeno z njim, vendar pa prav tako ve, da to ne pomeni, da bo dobila kaj več od tistega, kar je v interesu Indije, in da dobri odnosi z New Delhijem niso bianco menica za izraelske želje.
Nove delitve
Vendar pa je treba ugotoviti, na koga Netanjahu računa na Bližnjem vzhodu, saj je že jasno povedal, da se bo boril proti Iranu in Muslimanski bratovščini, katerih najvidnejša predstavnika sta sedanja turška oblast in Katar. Večina drugih držav na Bližnjem vzhodu ni takšne moči, kot so Indija, Iran ali Turčija, zato Netanjahujeva politika zanje pomeni, da bi se lahko zbudile v novih vlogah.
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu in njegovim regionalnim zaveznikom že dolgo časa vključuje likvidacije verskih, političnih in vojaških voditeljev, pa tudi vidnih znanstvenikov, kar je pojav, o katerem Zahod molči. Likvidacija najpametnejših ljudi v državi ni nič drugega kot poskus uničenja celotne družbe s potiskanjem v kaos in brezperspektivnost.
Zdi se, da je na vrsti tudi druge. V sredo je v osrednjem delu Bejruta, ki je bil prizanešen napadom Izraela, štiri rakete zadele večnadstropno stavbo. Libanski mediji navajajo, da so bili zadeti šesti, osmi in deveti nadstropje, kar kaže na to, da je napadalec vedel, koga cilja. Libanske oblasti so takoj po napadu sporočile, da je bilo ranjenih najmanj štiri ljudi, Izrael pa odgovornosti ni prevzel.
Izraelski kanal „Channel 12“ je sporočil, da je bila tarča prostor skupine Jamaa al-Islamiya, ki je libansko sunitsko, politično in družbeno gibanje, ki velja za ogranka Muslimanske bratovščine. Libanski medij LBCI navaja, da je bil tarča Ahmad Abdallah, pripadnik palestinskega Hamasa – skupine, ki ima prav tako povezave z Muslimansko bratovščino. Jamaa al-Islamiya, ki ima v zadnjem času boljše odnose s šiitskim Hezbolahom kot prej, je zanikala, da so bili njeni člani tarča, in ponovila svojo obsodbo izraelskih napadov na Libanon.
Izrael ni edini, ki Muslimansko bratovščino vidi kot teroristično skupino in grožnjo. Ta skupina ima enak ali podoben status v Egiptu, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, nedavno pa je Washington dele te panislamske organizacije začel označevati kot teroristične organizacije.
Združeni arabski emirati so, poleg Jordanije, verjetno najbližji zavezniki Izraela med arabskimi državami in najbolj pripravljeni na sodelovanje. Zato mnogi v Netanjahujevo napovedano regionalno zavezništvo uvrščajo to bogato puščavsko monarhijo, ki jo zadnja dva tedna Iran drži pod ognjem. Stotine iranskih dronov in raket je zasulo to državo, zadete pa so bile tarče izven ameriških vojaških baz. Intenzivnost napadov morda nakazuje, da tudi Teheran to državo vidi kot del Netanjahujeve koalicije.
Od Savdske Arabije do Egipta
Vendar pa je pomembnejše vprašanje za prihodnost tega zavezništva drža Egipta in še posebej Savdske Arabije, ki bo s seboj potegnila druge arabske monarhije, ki nimajo močnih vojsk, imajo pa denar, energente in geografski položaj, pomemben za regionalno porazdelitev moči. Prav tako Rijad s seboj prinaša tudi zavezništvo o medsebojni obrambi z jedrsko silo Pakistanom, ki je desetletni rival Indije.
Savdska Arabija s posebno pozornostjo spremlja ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Uradni Rijad ima odlične povezave z Washingtonom, s Ankaro in Teheranom jih že leta popravlja, Izraela pa ne priznava kot države, čeprav sta si v mnogih vprašanjih interesi obeh držav enaki ali podobni.
Previdnost Rijada od začetka vojne govori o prepadu, v katerem se je država znašla, kar se kaže v več scenarijih. Zlom Irana in njegovih zaveznikov bi pomenil širjenje vpliva Izraela in Turčije. Zmaga Irana bi pomenila krepitev vpliva Teherana. Poraz Izraela in Združenih držav bi morda pomenil tudi odhod ameriške vojske iz več držav Bližnjega vzhoda, nekatere od njih bi se zaradi tega lahko zlomile pod pritiskom od zunaj ali od znotraj, kar bi morda oslabilo položaj Savdske Arabije, ki se desetletja zanaša na ameriško vojaško zaščito.
V tem strateškem razmišljanju Rijada išče svoje mesto tudi Kairo. Dobri odnosi z Rijadom Egiptu dajejo oporo pri kakršnih koli prerazporeditvah v regiji. Egipt je, spomnimo, imel demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Mursija, ki je bil del Muslimanske bratovščine. Egipt ima prav tako že desetletja dobre odnose z Izraelom. Obe državi razvijata energetske projekte, ki vključujejo Ciper in Grčijo, ki se v zadnjih letih uveljavljata kot pomembni zaveznici Izraela.
Velike ali majhne spremembe?
Po ameriško-izraelski vojni proti Iranu marsikaj na Bližnjem vzhodu ne bo več enako. Zmaga ali poraz v veliki vojni prinaša velike spremembe in to je jasno Združenim državam, Izraelu in Iranu, ki se s svojimi šiitskimi zavezniki zdaj bori za obstoj. Spremembe se še posebej nanašajo na majhne države, kot so Bahrajn, Katar ali Kuvajt, pa tudi na tiste, ki so uničene zaradi dolgoletnih vojn, kot so Irak, Sirija, Jemen ali Libanon.
Izid te vojne bo določil tudi prihodnost Palestine, Jordanije, Združenih arabskih emiratov in Turčije, ki je članica Nata, a tudi država, ki ima svoje ambicije, ki presegajo nacionalne meje.
Hitro zaključena vojna bi nekatere stvari na Bližnjem vzhodu kratkoročno pustila na trenutnih položajih, vendar bi dolgotrajna vojna prinesla spremembe. Bahrajn se trese, šiiti v Iraku imajo pobudo, Hezbolah je opogumljen z držo Irana, kvarijo se odnosi v izraelski družbi, iransko gospodarstvo in vojska trpijo hude udarce, baze ameriške vojske so pod brez primernimi napadi, Libanon je spet zasut z bombami, mnogi se sprašujejo, ali se, komu in kdaj bo Turčija in nekatere druge države priključile v tej vojni, ZAE in drugi imajo težave v gospodarstvu, Savdska Arabija se nahaja pod političnim in ekonomskim pritiskom, iraške in iranske Kurde potiskajo v vojno proti Teheranu, povsod po svetu cene nafte naraščajo...
Netanjahu je natančno vedel, kaj želi, ko je napadel Iran, vendar bi se to težko reklo za Trumpa, ki že dneve daje protislovne odgovore na preprosta vprašanja. Ameriški stratege so se zavedali stanja na Bližnjem vzhodu in zato prejšnji ameriški predsedniki niso želeli vojskovati proti Iranu, ne le zaradi iranske vojaške moči, ampak tudi zaradi tega, kar lahko pride kasneje. Zdaj, ko Washington želi zajeziti Kitajsko, velika geopolitična igra na Bližnjem vzhodu ne potrebuje in jo je težko uspešno igrati tako, kot jo trenutno igra Trump. Igra pa se je začela in traja, kar je povabilo mnogim, da se vključijo in poskusijo uresničiti svoje interese.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
