Ameriška republika in Trumpovo gibanje MAGA po novem spopadu na Bližnjem vzhodu

Napisal: Armin Sijamić

Po skoraj dveh tednih vojne med Izraelom in Iranom se je ameriški predsednik Donald Trump dogovoril za premirje in vsem stranem kupil čas za naslednje korake. Vzporedno s tem se Trump sooča s cepitvami v svojem gibanju MAGA (Make America Great Again).

Razlog za hiter vzpon Donalda Trumpa v ameriški politiki gre iskati tudi v njegovem zavzemanju za mir, koncu ameriških vojn po svetu in preusmerjanju sredstev za domače potrebe.

Kljub temu ni gotovo, ali Trump res želi konec vojn, ali je le pravilno ocenil razpoloženje Američanov. To se je pokazalo tudi v zadnjih dveh tednih, ko sta Izrael in Iran izmenjevala udarce, on pa je dnevno dajal protislovna sporočila, da bi na koncu napadel iranska jedrska obrata.

Zato Trumpa, kot tudi druge politike, ne gre ocenjevati po besedah, temveč po delih. Samooklicani mirovnik je v svojih dveh mandatih na čelu največje svetovne sile večkrat prišel na rob vojne z Iranom. Poleg napada, ki je bil na Iran izveden ta konec tedna, in iranskega odgovora proti ameriški vojaški bazi v Katarju, se spomnimo, da je Trump leta 2020 v svojem prvem mandatu v Iraku likvidiral najvidnejšega iranskega generala Kasema Soleimanija. Tri leta prej je Trump napadel domnevni sirijski kemični program. V svojem drugem mandatu se je lotil obračuna z jemenski Huti in nadaljeval pomoč Izraelu pri napadu na Gazo.

V imenu koga?

Za vse te Trumpove napade obstaja ena povezava – namen zlomiti (pro)iranske sile na Bližnjem vzhodu in pomagati Izraelu pri uresničevanju njegovih ciljev. To je postalo jasno tudi Trumpovim privržencem, osebam, ki so bile ob njem tudi takrat, ko mu je grozil zapor. V zadnjih tednih poteka upor teh ljudi proti Trumpovi politiki.

Upor proti uporabi ameriških sredstev za izraelske vojne je najprej prišel od tistih, ki jih v ZDA pogosto imenujejo „kontroverzni desničarji“ in „teoretiki zarote“. Teh dneh so najglasnejši Tucker Carlson, nekdanja televizijska zvezda Fox Newsa, Alex Jones, medijska osebnost in dokazani teoretik zarote, Steve Bannon, nekdanji Trumpov politični strateg, Douglas Macgregor, nekdanji polkovnik ameriške vojske in svetovalec v Pentagonu, in mnogi drugi.

Glasno so se oglasili proti Trumpovi, in sploh ameriški, politiki, da Washington vodi izraelske bitke. V glavnih ameriških medijih, ali kot jih pri nas nekateri pogosto imenujejo „uglednih“, ni prostora za kritiko Tel Aviva. Izrael ima v teh medijih poseben status. Nekateri kritiki pa imajo svoje medijske platforme in prek spleta dosegajo veliko število Američanov. V končni fazi so prav oni Trumpa reševali iz medijskega mraka med zadnjo predsedniško kampanjo.

Posebna tarča teh napadov je bil AIPAC, najbolj znani izraelski lobi v ZDA, ki je na zadnjih volitvah stal za Trumpom in za številnimi republikanci in demokrati. Po spletni strani Track AIPAC, ki spremlja delovanje tega lobija, je na primer prepričljiva večina republikancev in demokratov v ameriškem predstavniškem domu podprta s strani AIPAC-a. Na družbenih omrežjih se AIPAC rad pohvali, da so vsi ali skoraj vsi kandidati, ki so jih podprli, republikanci in demokrati, zmagali na svojih volilnih tekmah.

Kritika politike Washingtona do Izraela je ponekod povzročila primere antisemitizma, zato je na družbenih omrežjih vse več vsebin, ki žalijo cel narod in celo vero. Pred kratkim, ko so bila družbena omrežja močneje nadzorovana, bi takšni komentarji bili izbrisani in uporabniki odstranjeni z omrežja. Prihod Trumpa na oblast je pomenil, kot so rekli njegovi privrženci, vrnitev svobode govora in družbena omrežja so pogosto polna sramotnih komentarjev.

Ameriška republika

AIPAC in drugi lobiji ne delujejo nezakonito. Ameriški zakoni dovoljujejo lobiranje in denar, ki ga lobiji dajejo kandidatom, je javna zadeva. AIPAC in drugi lobiji igrajo v skladu s pravili igre.

Vendar to odpira vprašanje stanja ameriške republike, oziroma pravice državljanov, da izbirajo predstavnike v oblasti. Trumpova politika do Irana, oziroma brezpogojno držanje strani izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu, tudi ko napada druge države, to vprašanje vrača v fokus ameriške javnosti, čeprav je primarni razlog preizpraševanje Trumpove obljube – „Amerika na prvem mestu“.

To odpira vprašanje tudi prevladujočega dvostraškega sistema v ZDA. O tem je nazadnje govoril Elon Musk, najbogatejši človek na svetu. Začetek meseca je ob odhodu iz Trumpove administracije in obtožbah predsednika, da se njegovo ime nahaja v spisih zloglasnega Jeffreya Epsteina, namignil, da ZDA potrebujejo tretjo stranko, ki bi „predstavljala 80 odstotkov tistih v sredini“, misleč na državljane, ki ne pripadajo ne demokratom ne republikancem.

Trumpovi odločitvi, da napade Iran, so nasprotovali nekateri republikanci in demokrati. Za nekatere od njih je Track AIPAC objavil, da niso sodelovali z AIPAC-om. Eden od njih je republikanec Thomas Massie. Kongresnik Massie je imel „čast“, da mu je celo objavo na družbenih omrežjih posvetil predsednik Trump, ki mu je sporočil, da ni del gibanja MAGA, in po plazu žalitev mu je obljubil, da se bo vključil v republikansko strankarsko tekmo v Kentuckyju, da on ne bi bil več kandidat.

Proti Trumpovi vojni proti Iranu je bila tudi republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene. Goreča zagovornica politike „Amerika na prvem mestu“ je na družbenih omrežjih zapisala, da „ne pozna nobenega Američana, ki bi bil žrtev zločina ali ubit s strani Irana“, ter pozvala Trumpa, naj se posveti domačim razmeram, in dejala, da se ona ne želi boriti v vojnah „nuklearno oboroženega Izraela“.

Kritikam Trumpove vojne proti Iranu in vojnam na splošno so se pridružili tudi nekateri drugi. Demokrata Jim Himes, Adam Schiff in Chuck Schumer so na primer trdili, da je bil Trumpov napad nezakonit in da je o vsem moral obvestiti kongres. Alexandria Ocasio-Cortez je Trumpa obtožila, da je „izdal ameriško ljudstvo in ustavno zaradi nezakonitega bombardiranja Irana in uvlačitve“ države v vojno. Trump je poleg drugih žalitev dejal, da je Ocasio-Cortez „najbolj neumna“ oseba v kongresu.

MAGA spreminja pravila igre

Trumpovi potezi na Bližnjem vzhodu niso bili všeč njegovim privržencem, pa tudi kritikom ne. Ankete, izvedene pred napadom na Iran, so pokazale, da je velika večina Američanov proti vojni. Njihovim spominom so še vedno sveže vojne v Iraku in Afganistanu in večina ne želi dolgotrajnega spopada.

Trumpova politika je odprla številna vprašanja. Če je večina prebivalstva bila proti vojni, če so bile proti vojni tudi Trumpove privrženke, če o njegovih potezah ni bil obveščen kongres, potem je vprašanje, kdo in kako upravlja ameriško republiko, ki ima jasne ustavne in zakonske omejitve pri prerazporejanju oblasti.
Trump je s svojo politiko do Bližnjega vzhoda pod udar javnosti pripeljal tudi politiko do Izraela, kar je bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo. Razni ameriški sedanji in bivši civilni in vojaški uradniki, novinarji, znane osebnosti, znanstveniki ... dneve razpravljajo o tej temi, kar se zagotovo ne zdi všeč Izraelu, ki ima brezpogojno podporo Washingtona.

Kako se bodo ti procesi razvijali, ni jasno, vendar je na mizi prihodnost gibanja MAGA. Trump se ne more več potegovati za ameriškega predsednika in to odpira prostor za naslednika.

Eden od tistih, ki naj bi bil njegov naslednik, je podpredsednik JD Vance, ki je v preteklih dneh pred javnostjo igral dobrega in slabega policaja v odnosu do Trumpa. Ali je trik uspel pri privržencih gibanja MAGA, težko reči, vendar ostaja dejstvo, da je Netanyahu s svojo politiko pretresel še enega ameriškega predsednika, potem ko je Joseph Biden neslavno padel na politiki do Gaze.