Agentki brez pooblastil BiH potiskata v nov mednarodni škandal: pritožba zoper človekove pravice!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Zastopniki/agenti Sveta ministrov Bosne in Hercegovine pri Evropskem sodišču za človekove pravice so vložili zahtevo Evropskemu sodišču za ponoven pregled sodbe v zadevi „Kovačević“. Zahtevo za ponoven pregled (pritožbo) sta podpisali dve agentki BiH – Monika Mijić in Jelena Cvijetić.

Toda Bosna in Hercegovina bi se s takšnim delovanjem teh dveh agentk, brez pooblastil, ponovno lahko znašla v situaciji, ko se bo dodatno sramotila pred svetovno javnostjo.

Namreč, status agentk se jima je iztekel leta 2021, kar pomeni, da nimata aktivnega pooblastila in da vse prehaja na pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za človekove pravice BiH.

Iz tega izhaja logičen in zelo preprost zaključek.

Država je članica Sveta Evrope in podpisnica Evropske konvencije kot pogodbenica, ter je predstavljena preko Vlade "Government", ki lahko, a ne nujno, ima agente.

Oziroma, ko imaš sodni postopek, tvoj odvetnik ravna po tvojih navodilih, nikakor pa ne more samostojno odločati, še posebej ne more samostojno odločati o vlaganju pritožbe.

Te v.d. agentki, katerima je status v.d. potekel leta 2021, ne moreta ničesar, ker nimata aktivnega pooblastila.

Zato je jasno, da je vse v rokah pristojnega ministrstva, natančneje ministra Sevlida Hurtića.

Vsekakor odgovornost za takšno situacijo leži na bivšem ministru Milošu Lučiću, oziroma predsedujočem Sveta ministrov Zoranu Tegeltiji.

Spomnimo, svetovalec predsedujočega Predsedstva BiH Željka Komšića Slaven Kovačević je že prej napovedal, da bo, če bodo agenti BiH pri Evropskem sodišču za človekove pravice, torej vršilci dolžnosti agentov z iztečenim mandatom, sprejeli kakršne koli pravne korake pred tem sodiščem, proti njim vložil kazensko ovadbo.

Pomembno je narediti razliko med dvema stvarma – agenti so sicer samostojni pri delu, vendar niso samostojni pri odločanju, ker je v konkretnem primeru tožena država, in država lahko ima agente, vendar oni ne morejo storiti ničesar, dokler jim država ne da naloga, česar pa ni storila.

Prav tako ostaja nejasno, kako je Monika Mijić lahko bila tretjič zapored imenovana, ko pa je z zakonom jasno določeno, da trajanje v.d. statusa znaša tri mesece z največ enim podaljšanjem.