Zvizdić pisal Plenkoviću: Meja in koridor do odprtega morja, nato pa Pelješki most

Državni premier Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da noben organ oblasti v Bosni in Hercegovini nikoli ni dal formalne privolitve za gradnjo Pelješkega mostu, Zvizdić pa v pismu navaja tudi, da je določitev meddržavne meje na kopnem in morju nujen pogoj, da bi se takšen projekt sploh lahko uresničil.

»Vabim Vas, da čimprej organiziramo sestanek na strokovni in izvršni ravni ter razmotrimo možne modele reševanja tega vprašanja v obojestransko zadovoljstvo,« je Zvizdić sporočil predsedniku hrvaške vlade.

Namestnika predsedujočega Predstavniškega doma in Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH Šefik Džaferović in Safet Softić sta že pred tem poslala pismo predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju, v katerem zahtevata ustavitev gradnje Pelješkega mostu, dokler se ne reši spor med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško.

V pismu se zahteva, da Evropska komisija posreduje med državama, tako da Bosna in Hercegovina najprej dobi prost dostop do odprtega morja, nakar lahko Hrvaška razmisli o možnostih gradnje mostu.

Gradnja Pelješkega mostu v Malostonskem zalivu, s katerim želi Hrvaška povezati Dubrovaško-neretvansko županijo s celino, bi zaprla dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja, kar bi bilo kršitev konvencije ZN o pravu morja.

Tudi Denis Zvizdić v svojem pismu hrvaškemu premierju opozarja na dejstva, kot so, da pogodba o državni meji, podpisana leta 1999, nikoli ni bila ratificirana, zato nima pravnega pomena, ter da je Predsedstvo Bosne in Hercegovine leta 2007 sprejelo sklep, ki nasprotuje gradnji mostu do rešitve odprtih mejnih vprašanj s Hrvaško. Po tem ni bil sprejet noben akt, s katerim bi se ta sklep spremenil ali razveljavil.

Novost v Zvizdićevem pismu je tudi razlaga pomena dokumenta z naslovom »Usuglašena zabilješka« s sestanka strokovnih skupin, ki so ju imenovala Sveta ministrov in takratna hrvaška vlada leta 2006, na katerem so se reševala tehnična vprašanja v zvezi z gradnjo Pelješkega mostu.

»Verjamem, da Vam je znano, kako je verifikacija stališč, sprejetih na tem sestanku s strani Bosne in Hercegovine, pogojena z njihovim odobrenjem s strani Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, kar je bilo tudi ugotovljeno v točki 5. obojestransko parafirane zabilješke s sestanka. Svet ministrov, o čemer je bila obveščena hrvaška vlada, nikoli ni dal soglasja k tako imenovani Usuglašeni zabilješki oziroma stališčem strokovnih skupin,« je zapisal Zvizdić, s čimer je sporočil, da ne velja niti dogovor o gabaritih mostu, ki bi naj zagotovil dostop ladij do Neumskega zaliva.

Zvizdić zaključuje, da je jasno, da noben organ oblasti v Bosni in Hercegovini v okviru svojih ustavnih pooblastil ni dal soglasja k sprejetju ali podpisu kakršnegakoli dokumenta s Hrvaško v zvezi z gradnjo Pelješkega mostu. Da bi se nastali problem rešil v interesu obeh držav, je Zvizdić predlagal sprejetje korakov, s katerimi bi se dogovorili o celotni razmejitvi med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, s poudarkom na morski mejni črti.

»Hitra in uspešna ratifikacija Pogodbe o državni meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško bi bila najboljša potrditev obojestranske zavezanosti in pozitivne politične volje dobrih dosedanjih in prihodnjih sosedskih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, medsebojnega spoštovanja in spoštovanja norm mednarodnega prava,« piše v Zvizdićevem pismu Plenkoviću, poroča Patria.