Zvizdić in Cvijanović sta leta 2017. podpisala sporazum, s katerim se je vlada Republike srbske zavezala k plačilu vseh dolgov v primeru Viaduct

(Patria) - Na isti dan, ko je Svet ministrov BiH naložil Ministrstvu za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da brez odlašanja, najkasnije v 15 dneh, predloži Svetu ministrov predlog o izvršitvi arbitražne sodbe ICSID tribunala v Washingtonu št. ARB/16/36 z dne 18. 4. 2022, ob upoštevanju predpisov s področja financiranja institucij Bosne in Hercegovine, je bil sprejet še en sklep, o katerem javnost ni bila obveščena.

Na isti seji so sodelovali predstavniki Pravobranilstva BiH, v okviru te točke pa je Svet ministrov, po dodatnem obveščanju in vztrajanju pravobranilke Bosne in Hercegovine o sproženem postopku izvršbe v Bruslju na predlog Viaduct d.o.o. Vladimir Zevnik in Boris Goljevček proti Bosni in Hercegovini na podlagi sodbe ISCID tribunala z dne 18. 4. 2022, sprejel naslednje sklepe.

"Naroča se Pravobranilstvu Bosne in Hercegovine, da sklene Sporazum o zastopanju z odvetniško pisarno NautaDutilh – Sophie JACMAIN, Jean Francois VAN DROOGHENBROECK and Stan BRIJS in da pooblastilo za zastopanje Bosne in Hercegovine v postopku izvršbe, ki teče pred pristojnim sodiščem v Bruslju na predlog Viaduct d.o.o. Portorož, Vladimir Zevnik in Boris Goljevšček proti Bosni in Hercegovini na podlagi Sodbe ISCID tribunala z dne 18. 4. 2022.

Naroča se Ministrstvu za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da v sodelovanju s Pravobranilstvom Bosne in Hercegovine pripravi predlog sklepa o načinu in višini finančnih sredstev za stroške angažiranja odvetniške pisarne iz alineje 2 tega sklepa," je navedeno v zapisniku s te seje, ki je potekala 27. marca.

Glede na to, da je sodba postala izvršljiva, torej da mora država BiH plačati dolg, ostaja nejasno, v kakšen namen se zdaj angažira odvetniška pisarna. Sicer je bil novi sklic Pravobranilstva BiH imenovan v začetku septembra 2023. leta in sicer v sestavi Magdalena Papić, Jelena Cvijetić in Almina Pilav za mandat štirih let.

Po drugi strani je danes pred Predstavniškim domom PS BiH poročilo o delu Pravobranilstva BiH za leto 2024, v poročilu pa se le z nekaj stavki omenja primer tožbe Viaducta, zato se pričakuje razprava tudi o odgovornosti Pravobranilstva BiH v tej tožbi, zaradi katere Bosni in Hercegovini ter njenim institucijam grozijo resne posledice.

Spomnimo, skupni dolg, ki je prišel na naplato po izgubljenem sporu, je večji od 110 milijonov KM, za vsak dan neplačila pa obresti znašajo 18.000 KM.

Sicer pa je v zvezi z nastalo situacijo že julija 2017. leta Bosna in Hercegovina – Svet ministrov Bosne in Hercegovine, na čelu katerega je bil takrat predsedujoči Denis Zvizdić, in Republika srbska – Vlada Republike srbske, ki jo je zastopala Željka Cvijanović, podpisala sporazum, po katerem se podpisnici strinjata, da bodo "vsi morebitni denarni zneski (odškodnina in/ali izgubljeni dobiček z obrestmi, odškodnina in drugo), ki bi jih na podlagi dokončne arbitražne odločbe, izdane v arbitražnem postopku, morala plačati tožniku Bosna in Hercegovina, po prejemu dokumentirane zahteve Pravobranilstva BiH, Vlada Republike srbske brezpogojno zavezuje, da jih bo plačala v roku, določenem z arbitražno odločbo."

Deli sporazuma, podpisanega leta 2017, ki je bil objavljen v Uradnem listu BiH

Z istim Sporazumom se je tudi Pravobranilstvo BiH zavezalo, da bo v sodelovanju s Pravobranilstvom Republike srbske z izbrano in pooblaščeno odvetniško pisarno za zagotavljanje mednarodnih strokovnih pravnih storitev v arbitražnem postopku neposredno sodelovalo, kar se posebej nanaša na:

a) spremljanje dela in ravnanja odvetnikov v zvezi z vsemi dejanji, ki se bodo izvajala v arbitražnem postopku,

b) dajanje ustreznih soglasij, predlogov, navodil, smernic itd. za ravnanje odvetnikov v arbitražnem postopku,

c) poročanje Svetu ministrov BiH in Vladi Republike srbske.

Predlog, ki je bil včeraj predstavljen na Fiskalnem svetu BiH o načinu plačila dolga, ni bil sprejemljiv za federalnega premierja Nermina Nikšića niti za ministra za finance FBiH Tonija Kraljevića, saj bi se na ta način zavezala FBiH k plačilu dveh tretjin dolga, ki ga ni ustvarila, temveč izključno Vlada Republike srbske.

V sporazumu iz leta 2017 je jasno naveden potek dogodkov, kako je prišlo do spora med slovenskim Viaductom in Vlado Republike srbske, pri čemer posledice zdaj nosi država BiH.