Zvizdić: Entiteta RS ne more sklepati meddržavnih sporazumov, to bi morala vedeti Hrvaška vlada

Protokol o sodelovanju pri izvajanju projekta "Dobava zemeljskega plina končnemu kupcu – Rafinerija nafte Brod" je bil podpisan med predstavniki entitete Republika Srpska in pristojnim ministrstvom Republike Hrvaške. Sporazum sta podpisala minister za industrijo, energetiko in rudarstvo RS Petar Đokić in minister za okolje in energetiko Republike Hrvaške Tomislav Ćorić. S tem projektom je FBiH blokirana in ostaja brez priključka na zemeljski plin iz Hrvaške.

Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić se je na to podpisovanje odzval z izjavo, da gre za neprijetno presenečenje.

- Glede na to, da v takem procesu ni sodelovala, niti o njem ni bila obveščena nobena institucija izvršilne ali zakonodajne oblasti na državni ravni. Še posebej začudena je dejstvo, da je takšen ignorantski odnos do pristojnih državnih institucij zavzel članica Evropske unije, ki bi morala spoštovati mednarodno-pravno subjektivnost, suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, tudi Bosne in Hercegovine, ki je poleg tega še njena prva soseda.

Na žalost se je Republika Hrvaška odločila, da ne bo upoštevala ustavne pristojnosti državnih institucij na področju zunanje politike ter mednarodnih pogodb in aktov, ter podpisala protokol z ustavno nepristojnimi institucijami RS, ki predstavlja le en entitet v državi Bosni in Hercegovini.

Kar bi morala Vlada Republike Hrvaške vsekakor vedeti ali se o tem pravočasno informirati, je dejstvo, da je v skladu z Ustavo Bosne in Hercegovine izključna pristojnost za vodenje zunanje politike v rokah Predsedstva BiH, medtem ko lahko vsak bosanskohercegovski entitet sklepa sporazume le in izključno z soglasjem Parlamentarne skupščine BiH. Protokol o sodelovanju je bil podpisan brez znanja bosanskohercegovskih institucij, kljub dejstvu, da bi moralo po zakonskih predpisih pristojno ministrstvo Bosne in Hercegovine predložiti svetu ministrov osnutek predloga za začetek postopka in podlage za pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe.

Iz navedenega izhaja, da je za vprašanje, ki ga ureja ta protokol, pristojno Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine, zato nobena ministrstva na ravni entitete RS nikakor ne bi mogla biti druga pogodbena stranka.

Še posebej skrb vzbujajoč in v celoti nesprejemljiv je obrazložitev Sklepa Vlade Republike Hrvaške, v katerem se poudarja, da "Republika Srpska kot entitet v okviru Bosne in Hercegovine ima svojo pristojnost in avtonomnost na področju plina oziroma energetike…", pri čemer se Vlada Republike Hrvaške postavlja v vlogo tolmača Ustave in zakonov BiH. Težko je verjeti, da Republika Hrvaška ne ve, da je to izključna pristojnost države Bosne in Hercegovine in da je vprašanje plina povsod po svetu strateško vprašanje, ki nikoli ne vključuje interesov samo ene strani.

Želim poudariti, da je bilo tudi v preteklem obdobju sklenjenih nekaj sporazumov, ki se nanašajo na samo en del države BiH, vendar nikoli nihče od predstavnikov vlad drugih držav ali mednarodnih institucij ni niti pomislil, da bi ga podpisal z nižjo ravnjo oblasti, če za to ne bi obstajalo soglasje Parlamenta BiH.

Jasno je, da so s podpisom tega protokola prevzete pravice in obveznosti, ki po pristojnosti pripadajo izključno državi. Postavlja se vprašanje pravne narave in veljavnosti sklenjenega protokola, glede na to, da gre za mednarodni sporazum. Potrebno bo zahtevati dodatno ustavno-pravno tolmačenje o takšni obliki kršitve mednarodno-pravne subjektivnosti Bosne in Hercegovine ter odločiti o nadaljnjih oblikah zaščite mednarodno-pravne subjektivnosti BiH.

Na koncu želim poudariti popolno zavezanost krepitvi dobrososedskega sodelovanja med Bosno in Hercegovino ter Republiko Hrvaško, ki temelji na načelih medsebojnega spoštovanja in upoštevanja norm in pravil mednarodnega prava," navaja pismo Denisa Zvizdića.