Žuljevićev in Konakovićev populizem iz leta 2021. se je obrestoval: EP BiH mora zvišati ceno električne energije, da bi sploh obstala!

(Patria) - Vlada FBiH je razglasila stanje ogrožene varnosti oskrbe z električno energijo, da bi zvišala cene električne energije za približno 60 odstotkov.

Namreč, po zakonu o električni energiji, člen 16a, lahko povečanje cene električne energije znaša največ 20 odstotkov. Glede na to, da letošnja cena električne energije za gospodarske subjekte v Federaciji znaša 72 evrov, bi lahko najvišja cena v letu 2024 znašala 85 evrov. Povprečna borzna cena električne energije v letošnjem letu znaša okoli 140 evrov. Če Elektroprivreda BiH ne zviša cene za več kot predpisanih 20 odstotkov, bo poslovanje tega podjetja zagotovo ogroženo.

O razlogih piše Istraga.ba.

Propast elektroenergetskega sektorja se uradno začne decembra 2021. leta, ko takratna opozicijska delegata Aner Žuljević in Elmedin Konaković predložita amandmaja k spremembam Zakona o električni energiji.

„Če pride do motenj na trgu električne energije na način, da se cena oskrbe z električno energijo za kvalificiranega kupca poveča za več kot 20 % v primerjavi s prejšnjim letom, je Vlada Federacije dolžna s posebno odločbo omejiti rast cen oskrbe z električno energijo na največ 20 %, pri čemer se enako nanaša na pogodbe z letnim trajanjem ali daljše“, je navedeno v amandmaju, ki sta ga predlagala Konaković in Žuljević.

Tako je, zahvaljujoč Konakoviću in Žuljeviću, cena električne energije v BiH v letu 2022 znašala 72 evrov za gospodarske subjekte. In nič tu ne bi bilo sporno, če največja porabnika električne energije, ArcelorMittal Zenica in cementarni v Lukavcu in Kaknju, ne bi dobivala električne energije dvakrat ceneje od borzne, medtem ko sta svoje izdelke na borzi prodajala znatno dražje. Zato je ArcelorMittal v poročilu za leti 2021 in 2022 prikazal dobiček v višini okoli 240 milijonov mark. Hkrati se je zmanjšal prihodek Elektroprivrede BiH, ki se je uspela pokriti s prodajo presežkov električne energije. Namreč, balansna cena, tista, ki se prodaja na dnevni osnovi, je dosegala celo 1000 evrov na megavat.

Ko pa je letos prišlo do padca cene električne energije na borzi, so se prihodki od prodaje presežkov znatno začeli zmanjševati. Tukaj je Istraga.ba objavila 30.12.2021.

„Cena električne energije za gospodarska podjetja bi se lahko zvišala le za 20 odstotkov. V konkretnem, letošnjem primeru bi to pomenilo, da bi se cena enega megavata za gospodarska podjetja s 50 evrov zvišala na vsega 60 evrov. Torej, Elektroprivreda BiH bi, če zviša ceno premoga za 20 odstotkov, en megavat proizvedla za 51 evrov.

Večji del proizvedene električne energije bi prodajali prebivalstvu za 32 evrov, medtem ko bi gospodarskim podjetjem prodajali električno energijo za 50 evrov, torej le štiri devet več od proizvodne cene ali 140 evrov manj od cene električne energije na svetovnem trgu. Če bodo te cene, projicirana letna izguba Elektroprivrede BiH bi bila 85 milijonov mark, kar bi bila varna pot v razpad elektroenergetskega sistema Bosne in Hercegovine“, smo objavili pred dvema letoma, ko smo podrobno analizirali predlog Konakovića in Žuljevića.

Vendar to ni edini vzrok. Recimo, rudarski protesti in nenehno popuščanje pod pritiskom „sociale“ so privedli Elektroprivredo v težko stanje. Namreč, rudniki v Federaciji BiH, kot del koncerna, so prejšnji mesec zmanjšali proizvodnjo za približno 50 odstotkov. To je prisililo tudi novo vodstvo Elektroprivrede BIH, da nadaljuje prakso prejšnjega vodstva in začne kupovati premog od zasebnih rudnikov. Tako se sredi novembra nova Uprava EP BiH odloči začeti nabavo 400 tisoč ton premoga od Lagera v ocenjeni vrednosti 70 milijonov KM.

Spomnimo, prejšnje vodstvo Elektroprivrede BiH je leta 2022 nabavilo 600 tisoč ton premoga od Lagera za približno 105 milijonov mark. Cena je torej enaka ceni premoga, ki ga je nabavilo aktualno vodstvo. Vendar je razlika v nečem drugem.

Cena premoga namreč predstavlja 70 odstotkov proizvodne cene električne energije. Glede na to, da je Elekroprivreda BiH lani, zaradi visoke borzne cene, presežke lahko prodajala za približno 280 evrov na megavat, je bila nabava premoga od Lagera več kot donosna. Borzna cena električne energije pa je zdaj drastično padla in se na trenutke giblje okoli 100 evrov. To pomeni, da Elekriprivreda BiH skorajda ne bo zaslužila nič, ne glede na to, ali vso proizvedeno energijo proda kot „presežke“.

Torej, padec cene električne energije na borzi in Konakovićeva ter Žuljevićeva „omejitve“ iz leta 2021 bi lahko stale celoten elektroenergetski sektor. To, poleg tega, nima nikakršne neposredne povezave z aktualnim vodstvom Elektroprivede BiH, ki ga je postavila Vlada Nermina Nikšića. Ima izključno povezavo s populizmom Anera Žuljevića in Elmedina Konakovića, ki sta s svojima amandmajema iz leta 2021 ogrozila celoten elektroenergetski sistem BiH.